Diplomatski vpliv Kitajske: Tiger z vedno več zobmi?

POSLUŠAJ ČLANEK
Med ZDA in Kitajsko poteka boj za globalno prevlado. Poteka na več področjih: od gospodarskega in tehnološkega do vojaškega. A morda še bolj pomemben je ta boj na področju diplomacije in mednarodnega vpliva. Tega si bomo pobližje ogledali.
Te dni je globalna ofenziva Xi Jinpinga vidna povsod: od njegovih potovanj v tujino do kitajske javne diplomacije. Xi promovira Globalno varnostno pobudo, Globalno razvojno pobudo in zdaj celo Globalno civilizacijsko pobudo. S temi dokumenti, ki predstavljajo javno vizijo kitajskega predsednika o prihodnosti mednarodnih odnosov ter prihodnosti človeštva, je Kitajska jasno sporočila, da namerava na globalni ravni igrati vedno bolj pomembno vlogo. Kitajska ima politiko nevmešavanja v notranjepolitične zadeve držav – nekaj, kar je omililo njeno sodelovanje z avtokratskimi voditelji.
Kitajska je nedavno predstavila svoj mirovni načrt za Ukrajino. Kot piše Aleksander Gabuev za Carnegie Institute, "nejasen Kitajski načrt ni namenjen dejanskemu končanju vojne, ampak temu, da naredi vtis na svet v razvoju in ovrže obtožbe, da je Peking postal tihi sokrivec Moskve."
Po enem letu vojne v Ukrajini je Kitajska tako oblikovala svoje stališče do konflikta in objavila dokument z dvanajstimi točkami, ki predlaga okvir za politično rešitev. Dokument je seznam znanih kitajskih govornih tem o vojni. Ponavlja podporo Pekinga ustanovni listini ZN in ozemeljski celovitosti držav, a hkrati obsoja enostranske sankcije in kritizira širitev vojaških zavezništev pod vodstvom ZDA.
Kot je prepričan Gabuev, avtorji kitajskega dokumenta nimajo dejanskih mirovnih ambicij in vsekakor ne nameravajo, da bi se Peking globoko zapletel v konflikt. Dokument je tako prej zavrnitev zahodnih obtožb, da je Kitajska tiha sokrivka Rusije in poskus utrjevanja njene podobe odgovorne svetovne sile v očeh držav v razvoju.
A Kitajska diplomacija je vseeno vse prej kot brezzoba. V začetku marca je Kitajska posredovala pri dogovoru o obnovitvi diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom, prvič po letu 2016, s ciljem rešitve dolgoletnega dvostranskega spora med tema državama. Državi sta namreč dolgoletna regionalna tekmeca, vpletena tudi v vrsto posrednih konfliktov, vključno z vojno v Jemnu.
Dogajanje jasno kaže na upad vpliva ZDA v regiji, kjer so ZDA zgodovinsko imele strateški odnos z večino držav. Pred kratkim so nekatere zalivske države izrazile zaskrbljenost glede umika ZDA iz območja in se odločile za diverzifikacijo svojih varnostnih in gospodarskih partnerjev.
Savdska vlada je v sredo potrdila odločitev o pristopu k Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO). Organizacijo je leta 2001 ustanovila Rusija in vključuje več držav v evroazijski regiji, vključno s Kitajsko, Indijo in Rusijo. Lani je za polnopravno članstvo v SCO zaprosil tudi Iran.
V začetku tega tedna pa je savdski naftni velikan Aramco povečal svojo več milijard dolarjev vredno naložbo na Kitajskem in napovedal dva posla. Gre za največje posle, odkar je Xi decembra lani obiskal Savdsko Arabijo.
Kot poroča The Economist, ljudje v jugovzhodni Aziji že vidijo Ameriko in Kitajsko kot dva pola, ki vlečeta države v nasprotne smeri. Vlade v regiji čutijo pritisk, da se odločijo za določeno stran. Leta 2016 je Rodrigo Duterte, predsednik Filipinov, glasno napovedal "ločitev" svoje države od Amerike in namesto tega obljubil zvestobo Kitajski. Trditev Kitajske, da skoraj vse Južnokitajsko morje leži v njenih teritorialnih vodah, in ameriško zavračanje te trditve sta sprožili goreče spore v glavnem regionalnem klubu, Združenju držav jugovzhodne Azije (Asean), ki ga je Kitajska poskušala pridobiti na svojo stran.
To tekmovanje za vpliv bo v prihodnosti samo še hujše iz dveh razlogov. Prvič, jugovzhodna Azija je za Kitajsko izjemnega strateškega pomena. Je na pragu Kitajske, ob trgovskih poteh, po katerih se na Kitajsko prevažajo nafta in druge surovine ter odpremljajo končni izdelki. Medtem ko Kitajsko na vzhodu omejujejo Japonska, Južna Koreja in Tajvan, vse trdne ameriške zaveznice, je jugovzhodna Azija manj sovražno ozemlje, ki omogoča možen dostop do Indijskega in Tihega oceana, tako v komercialne kot vojaške namene.
Drugi razlog, da se bo konkurenca nad njim zaostrovala, je ta, da je regija sama po sebi čedalje pomembnejši del sveta. Tu živi 700 milijonov ljudi – več kot v Evropski uniji, Latinski Ameriki ali na Bližnjem vzhodu. Gospodarstvo regije, če bi bila ta ena sama država, bi bilo četrto največje na svetu po prilagoditvi življenjskih stroškov, samo za Kitajsko, Ameriko in Indijo. In hitro raste. Gospodarstvo Indonezije in Malezije se že desetletje povečujeta za 5-6 % letno; na Filipinih in v Vietnamu za 6-7 %. Revnejše države v regiji, kot sta Mjanmar in Kambodža, rastejo še hitreje. Za vlagatelje, ki se ograjujejo od Kitajske, je jugovzhodna Azija postala izbrano proizvodno središče. Njeni potrošniki so zdaj dovolj bogati, da predstavljajo privlačen trg. Jugovzhodna Azija v komercialnem in geopolitičnem smislu predstavlja nagrado.
Afriška celina je vedno bolj središče tekmovanja velikih sil. Medtem ko ZDA Afriki zagotavljajo največ uradne razvojne pomoči, je Kitajska vodilna dvostranska trgovinska partnerica celine, pri čemer obe državi tekmujeta za vedno globlje vezi po celini.
Kot poroča Mirovni inštitut Združenih držav Amerike, so se dejavnosti Kitajske v Afriki začele s podporo Pekinga osvobodilnim gibanjem, ki so se borila proti kolonialni nadvladi. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je komercialno sodelovanje Kitajske okrepilo in je bilo formalizirano leta 2013 s pobudo kitajske iniciative En pas, ena pot, ki je dobro financirano prizadevanje za izgradnjo političnega vpliva in rast komercialnih odnosov po vsem svetu v razvoju. Ključne dejavnosti vključujejo posojila za razvoj infrastrukture, ki so jo načrtovala in zgradila kitajska podjetja, ter črpanje virov s strani kitajskih rudarskih in energetskih podjetij.
Medtem ko so bile nekatere države, vključno z Etiopijo, Angolo in Zambijo, prednostna naloga, je Kitajska povečala svojo prisotnost v večini vseh afriških držav. V desetletjih po hladni vojni se je kitajski vpliv v Afriki znatno povečal, medtem ko se je vpliv ZDA zmanjšal.
ZDA se zdaj trudijo nadomestiti zamujeno. Najprej je bil na potovanju v Afriko državni sekretar ZDA, trenutno se tam nahaja podpredsednica, čez leto pa naj bi prišel tudi sam predsednik Joe Biden. Ta naval obiskov najvišjih osebnosti v ameriški administraciji odraža vse večjo zavest, da morajo ZDA poglobiti svoje sodelovanje s celino.
Na celini se krepi mnenje, da bi morala imeti Afrika svobodno izbiro v odnosih s preostalim svetom. "Zambija vidi Združene države na enak način kot Kitajsko in Rusijo – prijatelja," je za BBC povedal zambijski analitik dr. Sishuwa Sishuwa. Dejal je, da so lahko poskusi iskanja ekskluzivnih odnosov z afriškimi državami kontraproduktivni in nevzdržni.
ZDA so pogosto izvajale pritisk na Afričane, da se odločijo, na primer takrat, ko so pritiskale na afriške države, naj v Združenih narodih glasujejo za obsodbo ruske invazije na Ukrajino (Kitajska se je vzdržala). Toda po prepričanju Mirovnega inštituta Združenih držav Amerike bo ameriška diplomacija v Afriki učinkovitejša, če ne bo oblikovana kot "mi ali oni", zlasti proti Kitajski. Na začetku Bidnove administracije je državni sekretar Antony Blinken povedal zaveznikom, da ZDA ne bodo pričakovale, da bodo izbirali med Washingtonom in Pekingom. Ta pristop pa bo pod vse večjim pritiskom, če se bodo odnosi med velikima silama poslabšali.
Te dni je globalna ofenziva Xi Jinpinga vidna povsod: od njegovih potovanj v tujino do kitajske javne diplomacije. Xi promovira Globalno varnostno pobudo, Globalno razvojno pobudo in zdaj celo Globalno civilizacijsko pobudo. S temi dokumenti, ki predstavljajo javno vizijo kitajskega predsednika o prihodnosti mednarodnih odnosov ter prihodnosti človeštva, je Kitajska jasno sporočila, da namerava na globalni ravni igrati vedno bolj pomembno vlogo. Kitajska ima politiko nevmešavanja v notranjepolitične zadeve držav – nekaj, kar je omililo njeno sodelovanje z avtokratskimi voditelji.
Kitajska vloga v Ukrajini
Kitajska je nedavno predstavila svoj mirovni načrt za Ukrajino. Kot piše Aleksander Gabuev za Carnegie Institute, "nejasen Kitajski načrt ni namenjen dejanskemu končanju vojne, ampak temu, da naredi vtis na svet v razvoju in ovrže obtožbe, da je Peking postal tihi sokrivec Moskve."
Po enem letu vojne v Ukrajini je Kitajska tako oblikovala svoje stališče do konflikta in objavila dokument z dvanajstimi točkami, ki predlaga okvir za politično rešitev. Dokument je seznam znanih kitajskih govornih tem o vojni. Ponavlja podporo Pekinga ustanovni listini ZN in ozemeljski celovitosti držav, a hkrati obsoja enostranske sankcije in kritizira širitev vojaških zavezništev pod vodstvom ZDA.
Kot je prepričan Gabuev, avtorji kitajskega dokumenta nimajo dejanskih mirovnih ambicij in vsekakor ne nameravajo, da bi se Peking globoko zapletel v konflikt. Dokument je tako prej zavrnitev zahodnih obtožb, da je Kitajska tiha sokrivka Rusije in poskus utrjevanja njene podobe odgovorne svetovne sile v očeh držav v razvoju.
Kitajska in Bližnji zahod
A Kitajska diplomacija je vseeno vse prej kot brezzoba. V začetku marca je Kitajska posredovala pri dogovoru o obnovitvi diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Iranom, prvič po letu 2016, s ciljem rešitve dolgoletnega dvostranskega spora med tema državama. Državi sta namreč dolgoletna regionalna tekmeca, vpletena tudi v vrsto posrednih konfliktov, vključno z vojno v Jemnu.
Dogajanje jasno kaže na upad vpliva ZDA v regiji, kjer so ZDA zgodovinsko imele strateški odnos z večino držav. Pred kratkim so nekatere zalivske države izrazile zaskrbljenost glede umika ZDA iz območja in se odločile za diverzifikacijo svojih varnostnih in gospodarskih partnerjev.
Savdska vlada je v sredo potrdila odločitev o pristopu k Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO). Organizacijo je leta 2001 ustanovila Rusija in vključuje več držav v evroazijski regiji, vključno s Kitajsko, Indijo in Rusijo. Lani je za polnopravno članstvo v SCO zaprosil tudi Iran.
V začetku tega tedna pa je savdski naftni velikan Aramco povečal svojo več milijard dolarjev vredno naložbo na Kitajskem in napovedal dva posla. Gre za največje posle, odkar je Xi decembra lani obiskal Savdsko Arabijo.
Kitajska in Jugovzhodna Azija
Kot poroča The Economist, ljudje v jugovzhodni Aziji že vidijo Ameriko in Kitajsko kot dva pola, ki vlečeta države v nasprotne smeri. Vlade v regiji čutijo pritisk, da se odločijo za določeno stran. Leta 2016 je Rodrigo Duterte, predsednik Filipinov, glasno napovedal "ločitev" svoje države od Amerike in namesto tega obljubil zvestobo Kitajski. Trditev Kitajske, da skoraj vse Južnokitajsko morje leži v njenih teritorialnih vodah, in ameriško zavračanje te trditve sta sprožili goreče spore v glavnem regionalnem klubu, Združenju držav jugovzhodne Azije (Asean), ki ga je Kitajska poskušala pridobiti na svojo stran.
To tekmovanje za vpliv bo v prihodnosti samo še hujše iz dveh razlogov. Prvič, jugovzhodna Azija je za Kitajsko izjemnega strateškega pomena. Je na pragu Kitajske, ob trgovskih poteh, po katerih se na Kitajsko prevažajo nafta in druge surovine ter odpremljajo končni izdelki. Medtem ko Kitajsko na vzhodu omejujejo Japonska, Južna Koreja in Tajvan, vse trdne ameriške zaveznice, je jugovzhodna Azija manj sovražno ozemlje, ki omogoča možen dostop do Indijskega in Tihega oceana, tako v komercialne kot vojaške namene.
Drugi razlog, da se bo konkurenca nad njim zaostrovala, je ta, da je regija sama po sebi čedalje pomembnejši del sveta. Tu živi 700 milijonov ljudi – več kot v Evropski uniji, Latinski Ameriki ali na Bližnjem vzhodu. Gospodarstvo regije, če bi bila ta ena sama država, bi bilo četrto največje na svetu po prilagoditvi življenjskih stroškov, samo za Kitajsko, Ameriko in Indijo. In hitro raste. Gospodarstvo Indonezije in Malezije se že desetletje povečujeta za 5-6 % letno; na Filipinih in v Vietnamu za 6-7 %. Revnejše države v regiji, kot sta Mjanmar in Kambodža, rastejo še hitreje. Za vlagatelje, ki se ograjujejo od Kitajske, je jugovzhodna Azija postala izbrano proizvodno središče. Njeni potrošniki so zdaj dovolj bogati, da predstavljajo privlačen trg. Jugovzhodna Azija v komercialnem in geopolitičnem smislu predstavlja nagrado.
Kitajska in Afrika
Afriška celina je vedno bolj središče tekmovanja velikih sil. Medtem ko ZDA Afriki zagotavljajo največ uradne razvojne pomoči, je Kitajska vodilna dvostranska trgovinska partnerica celine, pri čemer obe državi tekmujeta za vedno globlje vezi po celini.
Kot poroča Mirovni inštitut Združenih držav Amerike, so se dejavnosti Kitajske v Afriki začele s podporo Pekinga osvobodilnim gibanjem, ki so se borila proti kolonialni nadvladi. V poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je komercialno sodelovanje Kitajske okrepilo in je bilo formalizirano leta 2013 s pobudo kitajske iniciative En pas, ena pot, ki je dobro financirano prizadevanje za izgradnjo političnega vpliva in rast komercialnih odnosov po vsem svetu v razvoju. Ključne dejavnosti vključujejo posojila za razvoj infrastrukture, ki so jo načrtovala in zgradila kitajska podjetja, ter črpanje virov s strani kitajskih rudarskih in energetskih podjetij.
Medtem ko so bile nekatere države, vključno z Etiopijo, Angolo in Zambijo, prednostna naloga, je Kitajska povečala svojo prisotnost v večini vseh afriških držav. V desetletjih po hladni vojni se je kitajski vpliv v Afriki znatno povečal, medtem ko se je vpliv ZDA zmanjšal.
ZDA se zdaj trudijo nadomestiti zamujeno. Najprej je bil na potovanju v Afriko državni sekretar ZDA, trenutno se tam nahaja podpredsednica, čez leto pa naj bi prišel tudi sam predsednik Joe Biden. Ta naval obiskov najvišjih osebnosti v ameriški administraciji odraža vse večjo zavest, da morajo ZDA poglobiti svoje sodelovanje s celino.
Na celini se krepi mnenje, da bi morala imeti Afrika svobodno izbiro v odnosih s preostalim svetom. "Zambija vidi Združene države na enak način kot Kitajsko in Rusijo – prijatelja," je za BBC povedal zambijski analitik dr. Sishuwa Sishuwa. Dejal je, da so lahko poskusi iskanja ekskluzivnih odnosov z afriškimi državami kontraproduktivni in nevzdržni.
ZDA so pogosto izvajale pritisk na Afričane, da se odločijo, na primer takrat, ko so pritiskale na afriške države, naj v Združenih narodih glasujejo za obsodbo ruske invazije na Ukrajino (Kitajska se je vzdržala). Toda po prepričanju Mirovnega inštituta Združenih držav Amerike bo ameriška diplomacija v Afriki učinkovitejša, če ne bo oblikovana kot "mi ali oni", zlasti proti Kitajski. Na začetku Bidnove administracije je državni sekretar Antony Blinken povedal zaveznikom, da ZDA ne bodo pričakovale, da bodo izbirali med Washingtonom in Pekingom. Ta pristop pa bo pod vse večjim pritiskom, če se bodo odnosi med velikima silama poslabšali.
Zadnje objave

Je Klemen Slakonja z imitacijo storil napako?
9. 2. 2025 ob 15:27

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar
8. 2. 2025 ob 20:44

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13

Limonin kolač
8. 2. 2025 ob 17:12
Ekskluzivno za naročnike

Čudoviti slap Rinka
9. 2. 2025 ob 9:00

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?
8. 2. 2025 ob 19:13
Prihajajoči dogodki
FEB
15
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
20:00 - 22:00
MAR
01
MAR
03
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
18:00 - 20:00
MAR
10
MAR
21
Mednarodni festival Čili in čokolada
10:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika

Prof. dr. Metka Zorc: »Melania izžareva neverjetno energijo, milino in dobroto«
9. 2. 2025 ob 12:30

Deset zapovedi 21. stoletja (9. zapoved)
9. 2. 2025 ob 6:00

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
7. 2. 2025 ob 6:00

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma
6. 2. 2025 ob 6:00
20 komentarjev
fiLčrTjaK
Po domače, ameriški dolar nima pokritja v zlatu, kitajski juan pa ga ima.
Vprašanje časa je, kdaj bo juan postal vodilna valuta v svetu.
Stajerska2021
Točno tako. Amerika je velesila na papirju, kitajci po stabilnosti prekašajo ves svet. To je velesila, tiha, "spoštljiva" - vendar nevarna.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Jat sem otroštvo preživljal v lepem okolju Komende.
Tisti napihnjeni "BOGVEKDO" J.B. TITO - ,I JE BIL ZOPRN,
OZ. ODUREN. Ke. Janez KK
rasputin
To praviš zdaj. Tedaj pa si mahal z zastavico, ko se je Tito peljal skozi Komendo. Tudi Komenda je bila pod njegovo komando.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
No jaz nimam dr. naziva,
ker sem bil knjižničar informator in izposojevalec.
In to priznano v redu, vedno korekten.
Tu nam nek polit propagandistilni nič oz. malo-vednež vsiljuje svoja domnevno "naročena in plačana" NIČVREDNA MNENJA, KI SO SOVRAŽNA PROPAGANDA - DO NAS SLOVENCEV, DO EU IN DO ZDA, TAIVANA ITD.
PIŠE Z BOMBSTIKO - KOT DA JE DIPLOMANT - priznanih univerz,
svetovno-priznani analitik mednarodnih dogajanj.
Ampak jaz dvommi, da ima ta RAZ-FRI" - DOKONČANO OSNOVNO ŠOLO.
L. .R.
Janez Kepic-Kern
rasputin
Ne moreš iz svoje kože Titovega pionirčka, ki so ga učili, da sovražnik preži z vseh strani. Niti malo ti ni jasno, kaj je to demokracija, svoboda mišljenja in izražanja. Kar pišem, je v korist Slovencev, Evropejcev in tudi Američanov, saj smo vsi žrtve iste agresivne elite, ki ima edina korist od ameriških vojn. Razumi, če moreš.
rasputin
Pravzaprav, kar pišem, je v korist Slovencev, Evropejcev, Ukrajincev, Rusov, Američanov in vseh zemljanov, saj nihče nima koristi od ameriških vojn, razen peščice pripadnikov elite, ki ustvarja in vodi te vojne.
Unclub
Tudi js sem kot otrok mahal z zastavico. Nisem pa vedel zakaj maham. Da takšne stvari nekomu očitaš, največ govori o tebi.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Hvala Domovini izčrpen pregled - seveda pa
so komentarji oz. prorusko propagandistične blodnje - 1. komentatorja - nevredne branja, ker jih je napisal nek samonaihujoči se ANONIMČEK - NE PA npr. akademski poznavalec tematike - kakršen je npr. prof. dr FERFILA.
Č.R. Janez KK
rasputin
Dr Janez Kepic Kern iz Svetakigani, moje spoštovanje ob tvojem visokem nazivu kigani. Pišeš neskončne neumnosti, zraven pa si predstavljaš, da si modrijan, ki ve eno stran več kot piše v vsaki knjigi. To ti seveda daje pravico, da omalovažuješ in etiketiraš ljudi, ker argumentov, ki jih izpostavljajo, ne moreš spodbiti. Tragikomično.
MEFISTO
Rasputin, ker sam nisi modrijan, sveda ne moreš razumeti pravih modrijanov, ki se ne ponavljajo in ne prepišjo, kar napišejo.
rasputin
Ha, ha, tvoj prijatelj se ponavlja kot stara lajna, kar piše, pa so pravljice iz Svetakigani. No ja, ti ga razumeš, saj sta soseda v Svetukigani, v Mestukigani, v Ulicikijeni.
MEFISTO
Opozorilo!
V obeh primerih gre za nicka obeh izbrisancev in ne za njuna prava imena ter priimke, ki pa so znani nama z rasputinom.
rasputin
Tebi lahko, meni ne.
Andrej Muren
Danes je brezzobi tiger samo Evropa, ki kmalu niti tiger ne bo več, če ga bodo njeni voditelji še naprej tako grdo lomili kot ga zadnjih 15 let.
Še čudno, da so zbrali vsaj toliko pameti in poguma za skromno pomoč Ukrajini.
Friderik
Še bolj, kot diplomatske aktivnosti in posledično njeni uspehi Kitajske lahko Evropo skrbi gospodarako zavezništvo med Rusijo in Kitajsko. Ravno zaradi tega bomo v kratkem videli evropske voditelje ponižno romati v Peking. Najprej španski premier, potem......kljuke si bodo podajali. Si lahko Nemci zamislijo, da bi Kitajska nehala kupovati njihove avtomobile? A Kitajci so se naučili kapitalizma od Američanov. Za vse bodo postavili ceno.
Teodor
Kitajci so zamudili, prej bodo stari kot bogati. Politika enega otroka jim je uničila možnosti, da s položaja velesile izrinejo ZDA. Seveda, jih ne gre podcenjevati, vendarle je njihovo gospodarstvo in vojska v bistveno slabšem položaju, kot bi lahko razbrali iz uradnih statistik.
Svoje pa doda še neprimerno vodenje covid politike in vse bolj avtoritarno obnašanje XIja.
rasputin
Obdobje ameriškega unilateralizma, ki je nastopilo po razpadu Sovjetske zveze, se izteka. Amerika je seveda še vedno velesila, celo prva tako po ekonomski kot vojaški moči, toda glavni tekmec, Kitajska, jo je praktično že dohitel in ima velike izglede, da jo prehiti, saj ima 4x več prebivalstva kot ZDA.
Sesipanje ameriškega vpliva na svetu je močno pospešila vojna v Ukrajini, ki je drugod po svetu, za razliko od Zahoda, mnogim jasno pokazala, da želi Amerika biti svetovni hegemon. Popolnoma si je podredila Evropo in države kot so Japonska, J. Koreja, Avstralija, Nova Zelandija in Tjavan (slednji ni samostojna država), ostali svet, pa se vedno bolj distancira od Amerike. To zlasti velja za J. Ameriko, Afriko, Bližnji Vzhod in Indijo, ki se tudi postopno dviga in kani postati velesila. Nasprotno v teh regijah narašča vpliv Kitajske, Indije in Rusije.
Če Ameriki v proksi vojni z Rusijo v Ukrajini ne uspe spraviti Rusije gospodarsko in vojaško na kolena, je nadaljnja ekspanzija njene hegemonije dokočno šla po vodi. Zelo verjetno je celo, da se bo začel proces odvijati v nasprotni smeri, namreč da bo Bruslej, soočen s posledicami izgubljene vojne v Ukrajini, dvignil svoj glas in se osamosvojil od neproduktivne navezanosti na Washington.
MEFISTO
Rasputin, že veš ali si morda bral? Zaradi nespodobnih komentarjev je danes Požareport blokiral najinega skupnega znanca, ki se je podpisoval kot Ivan Maček, in izbrisal vse njegove komentarje. Verjetno se je to zgodilo tudi najinemu drugemu skupnemu znancu, ki se je podpisoval kot Hugo Flander.
rasputin
Ne vem, o o čem/kom govoriš.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.