Dobrodošli doma - Slovenija je brezmejna

V četrtek je v Državnem zboru potekalo že 21. vseslovensko srečanje Dobrodošli doma, tokrat z naslovom »P(ostati) Slovenec – ohranjanje slovenstva zunaj meja domovine«. Letos je bilo srečanje posvečeno pomenu ohranjanja slovenstva zunaj meja domovine. Predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je poudarila, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda, Slovenija pa je matična domovina vseh Slovencev. Vsi smo del istega naroda, povezujejo nas korenine, vrednote, jezik in kultura, vsi Slovenci pa smo varuhi našega skupnega izročila.

V četrtek je torej v Državnem zboru potekalo vseslovensko srečanje z naslovom »P(ostati) Slovenec – ohranjanje slovenstva zunaj meja domovine«. Govorci so med drugim opisovali iskanje novih načinov ohranjanja slovenstva v spreminjajočem se svetu. »Svet se spreminja, z njim tudi potrebe, izzivi in naša odgovornost je, da se temu tudi prilagajamo,« je v uvodnem nagovoru dejal minister brez resorja, pristojen za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, Matej Arčon, ki je dejal, da gre za prireditev, ki ne povezuje le ljudi, ampak za vrednote, kulturo, prihodnost našega naroda. »Slovenija živi tudi preko meja, je brezmejna,« je dejal Arčon, ki je prepričan, da Slovenija zgledno skrbi za svoje skupnosti izven meja domovine, tako ocenjujejo tudi v tujini.

Vprašanje, kako jim pomagati, da ostanejo Slovenci, pa si je po njegovih besedah treba zastavljati znova in znova. Povedal je, da so podpisali listino zamejske kulturne organizacije in izpostavil odlično delovanje zamejske gospodarske koordinacije ter za leto 2026 napovedal začetek razvojnih programov za podporo slovenskemu gospodarstvu v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo v naših sosednjih državah. Slovenstvo namreč želijo povezati z ekonomskim in socialnim uspehom. V medresorski obravnavi je trenutno sprememba zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja, poleg tega je v obravnavi tudi akcijski načrt za vračanje v Slovenijo, ki bi mladim izseljencem omogočil sodelovanje z domovino in tudi vračanje. »Hvala vsem vam, organizacijam in ustanovam Slovencev zunaj meja, da ohranjate našo besedo, kulturo, identiteto in povezanost z domovino,« je dejal in dodal, da je ključna trajna in vseobsegajoča skrb za Slovence zunaj meja.

Predsednica Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je poudarila, da so Slovenci v zamejstvu in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda, Slovenija pa je matična domovina vseh Slovencev, ne glede na državne meje. »Obstoj in krepitev slovenstva je naša skupna naloga in poslanstvo,« je izpostavila predsednica komisije in ob tem dodala, da se pri tem z veliko več izzivi srečujejo Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije. »Verjetno bi bilo za marsikoga velikokrat lažje, da bi opustili tovrstna prizadevanja in bi slovenstvo ohranjali le še kot spomin na neko oddaljeno preteklost. Ampak ne, Slovenci, ki živite izven matične domovine, dokazujete ravno nasprotno, da se je za slovenstvo vredno boriti,« je dejala. Dodala je, da smo vsi del istega naroda, povezujejo nas korenine, vrednote, jezik in kultura, vsi Slovenci smo varuhi našega skupnega izročila. »Prepričana sem, da je prihodnost slovenstva svetla,« je zagotovila in spomnila na besede pisatelja in borca za narodno identiteto Borisa Pahorja, ki je dejal, da je slovenstvo zanj pravica – do jezika in kulture, do zgodovine in dostojanstva; ne proti nikomur, temveč zase. »Vsak izmed nas lahko prispeva, da to misel živi,« je pridodala.

Podpredsednik DZ Danijel Krivec je izrazil toplo dobrodošlico rojakom. Po njegovih besedah letošnjega srečanja nosi zelo poveden naslov, a odpira tudi mnoga vprašanja. Kako postati in ostati Slovenec tudi zunaj meja domovine, v svetu in družbi, kjer se meje vedno bolj brišejo in svet postaja globalna vas. Danes je pomembno, da rečeš da si državljan sveta, vendar pa je pomembno tudi, da veš, od kje prihajaš, od kod so tvoje korenine, kje je dom tvojih staršev in starih staršev. »Človek brez domovine je kot človek brez semena,« je citiral etiopski pregovor in dodal, da Slovenci, ki živimo v Sloveniji, pogosto preveč samoumevno jemljemo življenje v samostojni državi, čeprav nič ni dano samo po sebi, niti za vedno. Za negovanje edinstvene slovenske kulture, jezika, običajev in skrbi za pisano besedo sta potrebni predvsem srčnost in ponos. »Poleg ljubezni do slovenskega jezika so starši in bližnji na vas prenesli tudi narodno zavest in srčnost. Ravno srčnost, ki je marsikdaj primanjkuje v Sloveniji, dragi rojaki, premorete s svojimi dejanji na pretek,« je dejal Krivec in dodal, da je imeti slovenske korenine v tujem okolju in moderni družbi nekaj zelo dragocenega. »V časih, kot so današnji, ko staro umira in novo še ni rojeno, se moramo kot narod vrniti k svojim koreninam. K vrednotam, ki smo jih vtkali v temelje naše samostojnosti in slovenstva. To so pravičnost, poštenost, medsebojna pomoč in spoštovanje. Nad vsemi pa ljubezen do domovine in svojega naroda,« je poudaril in tudi on spomnil na besede Pahorja: »Mi Slovenci, če ne bomo imeli prepričanja o naši identiteti, ne bomo obstali dolgo«.

Član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu Marjan Kolarič, ki živi v Kanadi, je govoril o tem, kako biti svetovni Slovenec in delovati izven svojih meja v današnjem času. Povedal je, da je Kanada ena redkih držav, ki je s svojo zakonodajo že ob ustanovitvi priznala multikulturni značaj svoje države in s tem omogočala oz. celo spodbujala ohranjanje kulturnih vrednosti v društvih priseljencev. Prvi prihodi Slovencev v Kanado segajo v leto 1850, še preden je Kanada postala država. Med drugim je povedal, da so imeli v Torontu celo svoje uspešno gledališče, bile pa so tudi sobotne šole slovenskega jezika. Tudi na kakšni državni šoli je bilo najti možnost učenja slovenščine. Še do danes so ohranili sobotno informativno radijsko uro in imajo celo svojo finančno ustanovo – Krekovo banko. Ustanovili so dva slovenska doma za ostarele, tam prebiva približno 120 Slovencev. Vzdržujejo tri slovenske cerkvene objekte. »Vsi, ki smo prihajali v Kanado, smo se v slovenskih skupnostih počutili kot doma,« je dejal in dodal, da je bilo njihovo sodelovanje z matično domovino vedno intenzivno. »Osamosvojitev države je naša srca napolnila z zanosom in ponosom,« je spomnil, da je bila Kanada ena prvih držav, ki je priznala Slovenijo.

Članica Sveta Vlade RS za Slovence po svetu Mariana Poznič je izrazila veselje, da sme na tem že 21. vseslovenskem srečanju spregovoriti kot hčerka Slovencev in članica še vedno žive slovenske skupnosti v Argentini. Povedala je, da na spletni strani slovenci.si lahko preberemo oceno, da zunaj Slovenije živi približno pol milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki se s tem še vedno identificirajo, kar predstavlja okoli petino slovenskega narodnega telesa. S svojim nagovorom je želela prikazati, kako živeči v svetu še danes ostajajo Slovenci z ohranjanjem izročila prednikov in postajajo Slovenci s tem, da se kot živ del naroda udeležujejo v njegovem življenju. »Sem Slovenka in Argentinka, oboje stoodstotno,« je dejala in spomnila, da se je v Argentino največji pritok Slovencev zgodil med obema vojnama, zaradi fašističnega zločina. Nastala so društva in tisk, delovali so nekateri izseljeniški duhovniki. Zadnji val pa se je zgodil po 2. svetovni vojni. Med Slovenci, ki so prišli v Kanado, je bilo veliko intelektualcev, izobraženih ljudi in duhovnikov. Odšli so zato, da so lahko ohranili svoja verska prepričanja in si rešili življenja pred nasiljem komunističnega režima. Že takoj so v begunskih taboriščih organizirali skupnost, ki živi še danes, po 80. letih. »Vedeli so, da jim nič ne more vzeti slovenske duše in ljubezni do domovine,« je poudarila in dodala, da vsi Slovenci po svetu izhajajo iz naroda, ki že stoletja biva na tej zemlji pod Triglavom. Izpostavila je, da je slovenščina naš poseben zaklad, ki ga ne delimo z drugimi narodi in ob tem tudi opozorila, da kakovost znanja slovenščine upada. Pomemben dejavnik slovenstva je tudi narodna zavest oz. zavedanje o pripadnosti narodu. Opozorila je, da je potrebna odločitev in volja, da se pripada slovenskemu narodu. Številni potomci se ne štejejo za člane narode. »Če koga smemo imeti za Slovenca v času osveščanja narodne zavesti, ne more zadostovati kri. Za Slovenca smemo imeti le tistega, ki se za to ima tudi sam,« je spomnila na besede pisatelja Alojza Rebule in poudarila, da gre tudi za stvar ponosa.