Doma po sprejemu resolucije: zadovoljstvo na desni, nervoza na levi

Foto: Nejc Štular

Potrditev resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega režima v Evropskem parlamentu je v domači politiki dvignila veliko prahu. Da gre za zmago resnice in lekcijo skrajni levici, poudarjajo v opozicijskih SDS in NSi. Na drugi strani pa očitki o revizionizmu, pri čemer odzivi najvišjih predstavnikov oblasti sežejo celo na področja, ki se jih resolucija niti ne dotika, denimo t. i. narodnoosvobodilnega boja.

Nervoza

Kar pretežnemu delu slovenske leve slovenske politike z zanikanjem zločinskosti nekdanjega režima in z odrekanjem pravice do pokopa doma uspeva že desetletja, ji na evropski ravni kljub izdatnim prizadevanjem ni uspelo. Resolucija je sprejeta. In zato verjetno nervoza.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je tako o resoluciji, ki so jo evropski poslanci včeraj sprejeli s 357 glasovi za, 266 proti in 16 vzdržanimi, zapisala, da je »zmanjševanje pomena narodnoosvobodilnega boja oziroma poskusi zgodovinskega revizionizma tega dejanja nedopustno«. Kot je navedla, je bil narodnoosvobodilni boj »pogumen boj posameznic in posameznikov proti nacizmu in fašizmu, ki si zasluži globoko spoštovanje«.

Če se kdo ni strinjal s politiko medvojnega vodenja, je to po navedbah Pirc Musarjeve legitimno. »Za to, da zaradi tega stopiš na stran okupatorja, pa ni opravičila in tega zgodovinskega dejstva ne more spremeniti nihče,« je zapisala.

Sprenevedanje

A resolucija se narodnoosvobodilnega boja ne dotika, pač pa poudarja potrebo po obsodbi vseh totalitarnih režimov, ob fašizmu in nacizmu torej tudi komunizma. Njihovih simbolov se ne bi smelo poveličevati. Žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja komunističnih oblasti v Sloveniji bi bilo treba pokopati na ustrezen in dostojen način, piše v dokumentu.

Na to je v odzivu predsednico republike spomnil predsednik SDS Janez Janša. »Ta resolucija ne zmanjšuje nobenega pomena. Čisto sprenevedanje,« je navedel in dodal, da se tudi predsednica republike »postavlja na stran barbarstva«.

Nekdanji šolski minister Žiga Turk je dodal, da bi Pirc Musarjeva kot pravnica »lahko vedela, da po mednarodnem vojnem pravu obstaja dolžnost okupatorja, da na zasedenem ozemlju civilistom zagotavlja red in mir«. »Povsem legitimno je zato, da so se ljudje pred revolucionarnimi umori in ropanjem poskusili zavarovati in da jim je okupator pri tem pomagal,« je navedel.

Kot je dodal, so vaške straže nastale »kot odgovor na približno 1.000 pomorjenih civilistov, tudi žensk in otrok, s strani revolucionarjev. In to v času, ko omembe vrednih akcij proti okupatorju ni bilo«. »Dokler levičarji ne bodo sprejeli, da je bilo skrajno zavržno začeti komunistično revolucijo med tem, ko so narod napadli od zunaj, do takrat ne bodo imeli pravice deliti moralnih mnenj o ničemer,« je dodal.

Samorazčlovečenje

Janša je sicer še pred tem podobno kot za Natašo Pirc Musar navedel tudi za del slovenskih evroposlancev. »Kako se lahko Irena Joveva, Matjaž Nemec, Marjan Šarec in Vladimir Prebilič tako samorazčlovečijo? In pristanejo med barbari? Celo nekateri liberalci drugih držav so resolucijo podprli,« je zapisal.

Matjaž Nemec (S&D/SD) je namreč ocenil, da so se zaradi političnega obstoja in uveljavitve politične agende odprla vrata »zgodovinskemu revizionizmu in malikovanju skrajno problematičnih in manipulativnih tez«. V S&D so sicer predlagali preložitev glasovanja o resoluciji, a se jim manever ni izšel. Podobno kot jim že pred dvema tednoma ni uspelo zaustaviti sprejemanja dokumenta na komisiji za peticije. Ob obravnavi resolucije 24. junija so namreč glasovanje obstruirali.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je dogajanje označila za »instrumentalizacijo tragične preteklosti za razvnemanje čustev še vedno travmatičnih zgodovinskih dogodkov v politične namene«. Po oceni Marjana Šarca resolucija ni nič drugega kot potvarjanje zgodovine, Vladimir Prebilič pa je okrcal notranjo politiko, češ da »svoje notranje obračune seli na mednarodni parket«.

Nespoštljivost

»Zločin je zločin, ne glede na ideologijo, iz katere se napaja. Zločin moramo obsoditi,« je po potrditvi resolucije na omrežju X zapisal evroposlanec Branko Grims (EPP/SDS). Dodal je, da si »vsaka žrtev zasluži spomin in dostojen grob in prav vsaka svoj bel križ na skupnem spominskem pokopališču v glavnem mestu«. Po oceni Zale Tomašič (EPP/SDS) je Evropski parlament »nedvoumno pozval k zgodovinski pravičnosti, spoštovanju žrtev in razkritju celotne resnice o komunističnih zločinih«.

»Gre za resolucijo, ki opozarja, da zločinov, storjenih med drugo svetovno vojno v Sloveniji in drugih republikah nekdanje Jugoslavije, nikoli ne smemo pozabiti,« je dodal Matej Tonin (EPP/NSi).

Veliko pozornosti je sicer v Evropskem parlamentu včeraj vzbudil nastop švedskega evroposlanca Tomasa Tobeja, ki se je obregnil ob nasprotovanje resoluciji. »Gre za izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja do žrtev komunizma v Sloveniji. Grozljiva množična grobišča so resnična. In to ni le nespoštljivo do žrtev, ampak je tudi nevarno,« je opomnil Tobe.

Tomas Tobe: »Gre za izbiro strankarske pripadnosti namesto spoštovanja do žrtev komunizma v Sloveniji.«

Človečnost

Danes pa so podporo resoluciji posebej izrazili tudi v zunajparlamentarni SLS. Kot so navedli, so hvaležni, da so evropski poslanci s sprejetjem resolucije »potrdili nesprejemljivost hudih kršitev temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja in dostojnega pokopa, ki so se dogajale na našem ozemlju po drugi svetovni vojni«.

Resolucija predstavlja pomemben korak v priznavanju tragičnih dogodkov, ki so zaznamovali naš narod, ter hkrati opominja na vrednote človečnosti. Slovenija si zasluži več kot politiko nenehnega razkola in iskanja ideoloških nasprotnikov. »Zaslužimo si trdne, z evropskimi vrednotami prežete temelje, na katerih bomo lahko gradili prihodnost,« so še zapisali.

Slovenija si zasluži več kot politiko nenehnega razkola in iskanja ideoloških nasprotnikov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike