Prevaranti so ob pomanjkanju politične volje vedno korak pred lokalnimi pridelovalci

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) in Evropske čebelarske zveze (EBA) Boštjan Noč se v znak protesta ne bo udeležil foruma ob svetovnem dnevu čebel, in sicer zaradi odločitve organizatorja, da z urnika umakne ključno tematiko oz. napovedano študijo primera »EU platforma za med (ponarejanje medu)«, ki bi jo moral izvesti vodja znanstvenih odborov EBA. »Dosedanje delo Platforme za med (Honey Platform) je popolnoma neučinkovito. Zaradi zastoja akcijskega načrta in očitnega pomanjkanja politične volje evropsko čebelarstvo propada, kmetijstvo izgublja opraševalni servis, potrošniki pa zavestno ostajajo izpostavljeni zdravju škodljivim ponaredkom,« je ocenil Noč in opozoril, da so vsi mehanizmi odpovedali.

Evropsko čebelarstvo se je znašlo sredi največje eksistenčne in sistemske krize v svoji zgodovini, ki jo povzroča masovno potvarjanje medu na svetovnem trgu. Kljub alarmantnim razmeram pa ključni evropski mehanizmi, namenjeni reševanju te problematike, ostajajo popolnoma blokirani. EBA je zato izrazila oster protest in sprožila odločen bojkot mednarodnega foruma ob svetovnem dnevu čebel v Mariboru.

Povod za zaostritev odnosov je bila nenadna odpoved napovedane predstavitve študije primera o ponarejanju medu, ki bi jo moral izvesti vodja znanstvenih odborov EBA. Organizatorji dogodka na čelu z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) so to ključno točko z urnika umaknili le teden dni pred forumom, kot razlog pa navedli časovne omejitve. Predsednik ČZS in EBA Boštjan Noč je takšen izgovor označil za žaljivega do celotnega sektorja ter v znak protesta odpovedal svojo udeležbo na mednarodnem forumu za ukrepanje na področju trajnostnega čebelarstva in opraševanja.

Evropsko čebelarstvo pospešeno propada

Po oceni EBA je dosedanje delo uradne evropske Platforme za med povsem neučinkovito, akcijski načrt za reševanje trga pa je padel v zastoj zaradi očitnega pomanjkanja politične volje na ravni Evropske unije. Posledice tega političnega in administrativnega brezvladja so uničujoče. Evropsko čebelarstvo pospešeno propada, kmetijstvo zaradi tega izgublja nepogrešljiv opraševalni servis, potrošniki pa ostajajo zavestno izpostavljeni zdravju škodljivim ponaredkom.

Zadnje srečanje omenjene platforme je po mnenju stroke zgolj potrdilo obstoječo nemoč, saj so na njem prevladovale teoretične razprave brez kakršnihkoli izvedljivih rezultatov. Medtem ko se deležniki ubadajo z nasprotujočimi si interesi in se tehnične debate vrtijo v krogu, se o sami problematiki potvarjanja medu na zadnjem zasedanju sploh ni razpravljalo. EBA opozarja, da sta dva spletna sestanka na leto odločno premalo za soočanje s hitrostjo krize, zaradi česar so čebelarji in potrošniki brez ustreznih testov in mejnih kontrol prepuščeni sami sebi.

Vzporedno z urejanjem domačega trga pa strategija zahteva uporabo pravnih orožij za varovanje zunanjih meja EU, kjer je nadzor nad uvoženim medom trenutno pomanjkljiv. EBA predlaga obvezno predložitev celotne verige finančnih računov vse do prvotne točke nabiranja medu neposredno na mejnih kontrolnih točkah, s čimer bi odpravili anomalije in prikrivanje sledi v prostotrgovinskih conah. V teh conah je nujno tudi drastično povečati carinski nadzor, saj tam trenutno nemoteno potekajo nezakoniti postopki mešanja sirupov.

Strategija predvideva strogo prepoved izdajanja novih certifikatov TRACES ali zdravstvenih potrdil s strani organov tretjih držav le na podlagi predelave. Postopki, kot so filtriranje, mešanje in ponovno pakiranje, namreč ne pomenijo bistvene transformacije izdelka, zato mora izvirno poreklo ostati edina zakonita referenca. Za uveljavitev teh ukrepov v praksi čebelarji zahtevajo takojšnjo določitev uradnega referenčnega laboratorija EU ter razvoj javne neodvisne analitične podatkovne baze NMR, s čimer bi testiranje pristnosti zaščitili pred vplivi zasebnega kapitala in lastniških interesov.

Brez teh specifičnih zakonodajnih orodij in odločne osredotočenosti na testiranje pristnosti bo sledljivost ostala zgolj prazen administrativni pojem na papirju. Čebelarska zveza ob tem ostro opozarja, da zgolj ugotavljanje države porekla brez trdnih dokazov o vsebini težave ne rešuje. Sledljivost ne pomeni ničesar, če oblasti nimajo dokaza, da je tisto, kar je bilo v določeni državi deklarirano kot pridelek, dejansko pravi med in ne le industrijsko predelan sladkorni sirup.

Prevaranti so ob pomanjkanju politične volje vedno korak pred lokalnimi pridelovalci

Konec prejšnjega meseca je Nik Lupše, vodja znanstvenih odborov Evropske čebelarske zveze (EBA), ki zastopa več kot 420.000 čebelarjev iz 32 držav, na visoki konferenci v Evropskem parlamentu podal alarmantno oceno stanja na trgu. Opozoril je na sistemski zlom integritete trga in poudaril nesmiselnost trenutnih ekonomskih razmer: medtem ko evropski stroški pridelave znašajo med 8 in 12 evrov na kilogram, uvozni ponaredki v Unijo vstopajo po cenah pod dva evra na kilogram, s čimer dobesedno izrivajo domače pridelovalce s trga, na katerem je EU sicer le 63-odstotno samooskrbna. Ob tem je Lupše izpostavil ključno misel, da z medom sicer lahko trgujemo, opraševanja pa ne moremo uvoziti, kar neposredno ogroža varnost celotne evropske prehranske verige. Kot so izpostavili na konferenci – med je proizvod, ki temelji na zaupanju. Če se to zaupanje zruši zaradi prevar, izgubijo vsi: potrošniki, pošteni proizvajalci in poštena konkurenca.

Kot največjo težavo je Lupše izpostavil vrzel pri nadzoru, saj kljub ugotovitvam, da več kot polovica medu glavnih izvoznikov ni skladna s predpisi, ti izdelki zaradi pomanjkanja infrastrukture nemoteno prihajajo na trgovske police. Mejne kontrolne točke so brez uradnega referenčnega laboratorija EU (EURL) in pravno zavezujočih analitičnih metod popolnoma nemočne pri zavračanju sumljivih pošiljk, zaradi česar so prevaranti ob pomanjkanju politične volje vedno korak pred lokalnimi pridelovalci. Stanje dodatno poslabšujejo preferencialni trgovinski sporazumi z državami – ne le Mercosur, ampak tudi z državami, kot so Vietnam, Ukrajina in Mehika. Podatki EBA namreč kažejo, da te države delujejo kot trgovska vozlišča oziroma pralnice medu, kjer uvožen med od drugod zgolj mešajo in ponovno označujejo, da bi se izognile carinam, medtem ko so obstoječi zaščitni mehanizmi Unije zgolj reaktivni in ukrepajo šele takrat, ko je škoda že nepopravljiva.