Dr. Anže Logar, predsednik Demokratov: »Mi smo prva realna politična alternativa, ki nastaja od spodaj navzgor«

S pripravami smo dovolj daleč, da bomo imeli v septembru lokalno mrežo pokrito do te mere, da lahko začnemo pripravljati kandidate za volitve, ki bodo po moji oceni sredi marca prihodnje leto. – Vzemite to kot poskus, da se vrnemo v neko normalizacijo političnega prostora. – Dlje kot bo stranka na političnem trgu, bolj prepoznavni bodo posamezniki znotraj te stranke. – Zame je nesprejemljivo, da ne pokopljemo žrtev povojnih pobojev in Romov na ljubljanskem pokopališču. – Do zdaj so se volitve vedno dobivale na čustvih ljudi; in poglejte, kam smo prišli.

Kje ste Demokrati v svojih pripravah na morebitne predčasne volitve, če bi morda prišlo do njih? Vas lahko Golob preseneti z odstopom?

Mislim, da on nima tega političnega čuta, da bi presenetil, ker če bi ga imel, bi to že naredil. Mi smo s pripravami dovolj daleč, da bomo imeli v septembru lokalno mrežo pokrito do te mere, da lahko začnemo pripravljati kandidate za volitve, ki bodo po moji oceni sredi marca prihodnje leto. V vmesnem času bomo imeli še programski kongres, kjer bomo potrdili predvolilni program in na te volitve odšli pripravljeni.

Ni nobenih zapletov z ustanavljanjem lokalnih odborov, kar so trdili nekateri politični komentatorji?

Rekel bi, da gre celo hitreje. Na mesec ustanovimo od deset do 20 lokalnih odborov. Osebno sem prisoten na večini od njih, saj želim lokalno mrežo tudi osebno poznati. Ravno to poznavanje, kako diha teren, je ključ neke dolgoročne strankarske perspektive, in kdor to govori, bodisi ne spremlja naših socialnih omrežij bodisi ni ravno pristaš Demokratov.

Je pa dejstvo, da se na večini fotografij pojavljate vi in Eva Irgl; vrsto let sta bila prepoznavna politična obraza stranke SDS. Kako stranka preseže enega ali dva obraza?

Mi smo se odločili ustanoviti stranko več kot leto dni pred volitvami ravno zato, ker kot dolgoletni politik, 25 let sem v politiki, vem, da so ljudje bistvo, torej jedro vsake stranke. Če imaš organizirano lokalno mrežo, če stranka diha skozi ljudi, ne pa skozi ad hoc ustanovljeno bitje, ki je podprto z mediji, potem bo ta stranka dolgoročno preživela. Vedno so faze rasti stranke. Jaz sem se zavestno odločil (čeprav so bili tudi drugačni predlogi), da se imenujemo Demokrati, ne pa na primer Demokrati Anžeta Logarja, ravno zato, ker želim oblikovati to strankarsko alternativo, to zmerno politično opcijo, ki je odprta za vse. Dlje kot bo stranka na političnem trgu, bolj prepoznavni bodo posamezniki znotraj te stranke. Najbolj prepoznavni bodo pa seveda postali potem, ko bodo ministri, ko bodo, ne vem, pomembni funkcionarji, ko bodo poslanci in tako naprej. Tako da bo tisti naslednji mandat ključen za oblikovanje zavedanja, kakšno kapaciteto Demokrati prinašamo v slovenski politični prostor.

Ampak zdi se, da vas ljudje želijo ukalupiti: na levi z očitki, da ste Janšev satelit, na desni, da ste projekt levice, poskus uničenja desnice.

Mi smo v bistvu prva realna politična alternativa, ki nastaja od spodaj navzgor. Zato nas v bistvu na eni in na drugi poskušajo ukalupiti, ker so navajeni ukalupljanja. No, novih političnih alternativ so volivci (tisti, ki to sprejemajo) navajeni; navajeni so, da te alternative nastanejo tik pred volitvami, zato se imenujejo po predsedniku oziroma predsednici. Tako je na nek način ta miselna povezava med novo alternativo in volilno izbiro relativno enostavna. Mi smo se odločili za težjo pot, skratka, samostojna stranka, ki ima ime, ki na nek način povzema naš razlog, zakaj smo na političnem trgu. Počasi razvijamo mrežo, ne oziraje se na to, kaj pravijo eni ali drugi. Če se odzoveš na vsak lajež na poti do cilja, ne boš prišel daleč. Zato smo se tudi zavestno odločili, da se ne odzivamo na tovrstna podtikanja, ampak gremo svojo pot naprej, v smeri, ki smo si jo začrtali, in mislim, da se bo na koncu na volitvah izkazalo, da je to prava pot.

Če nas vsi odrivajo od sebe, pomeni, da smo na pravi poti.

Priznavate, da če bi bili Logarjevi demokrati, bi imeli bistveno večje možnosti, konec koncev ste na predsedniških volitvah dobili 400.000 glasov. Takrat so volivci obkrožili ime Anže Logar.

Morda, samo ... To bi uničilo del tega namena, zaradi katerega smo Demokrati nastali. Nismo nastali zato, da gradimo kult osebnosti ali da se umestimo v politični prostor zgolj zaradi nekega 'branda', ampak se uvrščamo v politični prostor zaradi temeljne ideje. To je pa izpraznjeno slovensko politiko pripeljalo do umanjkanja vsebine v politiki. Želimo neko zmerno politično držo, ki se osredotoča na vsebino, hočemo opozoriti, da obstaja tudi drugačna politika.

Janez Janša vas odriva proč od sebe, levi vas odrivajo nazaj na desno, češ da ste nekdo, ki bo pomagal sestaviti novo Janševo vlado. Kje je prostor za vas, če vas vsi odrivajo?

Če nas vsi odrivajo od sebe, pomeni, da smo na pravi poti. Mislim, da smo v svoji kontekstualizaciji Demokrati tista najvarnejša odločitev za neko evropsko zmerno politično pot Slovenije, ki se odmika od ideologije in se posveča predvsem vsebini. V bistvu mi vedno govorimo o neki politični širini, in to iz enega preprostega razloga. Ta delitev na črno, belo, levo, desno je v Sloveniji popolnoma izpraznila nek razumski razmislek, kaj je dobro in ni dobro samo na enem političnem polu. A nekaj je dobrega na levi, nekaj je dobrega na desni in le Demokrati smo tisti, ki znamo to povezati.

Ampak toliko let ste bili drugi človek stranke z desne. Ste se zdaj zavestno odpovedali tem vrednotam desnosredinskega politika ali je vaša identiteta še vedno nespremenjena … ostajate na desni sredini?

Če bi se odpovedal temu, bi na nek način izdal to, kar sem do zdaj delal. Pravim, da v tem trenutku Slovenija potrebuje neko zdravorazumsko, na gospodarstvu utemeljeno politično paradigmo, ki je neobremenjena z bojem zoper zasebno, bojem zoper javno, bojem zoper komunizem, bojem zoper fašizem, karkoli že opredeljujete. Naš glavni stavek ali pa prvi stavek v programu je, da je politika tu zaradi ljudi in ne obratno. Če spremljamo delovanje te vlade, vidimo, da politika živi v mehurčku. Ima občutek, da mora predrugačiti družbo, ne pa da mora glede na spremenjeno geopolitiko ali pa stanje v državi najti rešitev, da je Slovenija na boljšem.

Če spremljamo delovanje te vlade, vidimo, da politika živi v mehurčku.

Pa mislite, da se volitve dobivajo v Sloveniji na programu ali na ideologiji, na čustvih ljudi? Ni ravno videti, da bi to bilo na programu.

Drži, zdaj smo jih vedno dobivali na čustvih ljudi; in poglejte, kam smo prišli.

Ampak zakaj bi bilo zdaj drugače?

Enkrat se moramo odločiti, da gremo po drugi poti. Vzemite to kot poskus, da se vrnemo v neko normalizacijo političnega prostora. Vse lahko nadaljujete, lahko vzamete črno, lahko vzamete belo. Ampak na koncu bo rezultat takšen, kot je zdaj. Vedno bolj bodo nezadovoljni tisti, ki bodo glasovali proti. In vedno bolj bodo nezadovoljni tudi tisti, ki so nasproti. To prinaša oscilacijo vedno težje v eno ali drugo smer. Zakaj se ne bi enkrat odločili, da je bilo dovolj te politike delitev? Začnimo iskati tisto, kar nas povezuje, tudi če smo svetovnonazorsko na različnih bregovih. Moja politična pot je dokazala, ne glede na to, na kateri funkciji sem bil, da se da najti soglasje. Pa če so še tako goreli, protestirali, kolesarili, poglejte samo situacijo v prejšnjem mandatu na področju zunanje politike. Da smo sprejeli nekaj ključnih zunanjepolitičnih odločitev, ki so bile podprte v državnem zboru, smo morali sedeti na odboru zunanje politike sedem ur in več, ampak na koncu je bila odločitev taka, ki je držala. Enako vam zagotavljam, da je možno tudi splošno politično, samo treba si je želeti tovrstne politike.

Začnimo iskati tisto, kar nas povezuje, tudi če smo svetovnonazorsko na različnih bregovih. Moja politična pot je dokazala, ne glede na to, na kateri funkciji sem bil, da se da najti soglasje.

Če primerjava državnozborske volitve z nakupovanjem v trgovini, recimo, da gre človek samo po pralni prašek … Zanimalo ga bo, kakšen vonj ima. Pričakujete, da bodo ljudje pričakovali od vas, da se opredelite do vsakega od ideoloških vprašanj, ker je to za vsakogar pomembno. Se boste?

Seveda. To je še ta druga krilatica. Na desni pravijo, da sem murgeljski škrat, na levi, da sem Janšev satelit. Tretja krilatica, ki leti na Demokrate, pa je, da nimamo programa. Upam si trditi, da smo v tem trenutku najaktivnejša stranka, kar se tiče priprave programa. Naš strokovni svet in strateški svet v tem času zaključujeta programska izhodišča, ki bodo tisto, kar Slovenija potrebuje v naslednjem mandatu. Ne tisto, kar bi bilo na primer smelo z vidika neke politične opcije ali pa neke politične stranke, ampak tisto, kar je izvedljivo in kar potrebujemo.

Na desni pravijo, da sem murgeljski škrat, na levi, da sem Janšev satelit. Tretja krilatica, ki leti na Demokrate, pa je, da nimamo programa.

Politika se deli ravno na ideoloških vprašanjih in s tem tudi ljudje. Tem ideološkim vprašanjem, za katera pravite, da bi jih morda raje potisnili na stran, ker je čas, da presežemo delitve, se ne boste izognili? Če navedeva primer pokopa žrtev povojnih pobojev.

Do teh vprašanj se zelo jasno opredeljujem. Zame je nesprejemljivo, da jih ne pokopljemo, zame je nesprejemljivo, da ljubljanski župan onemogoča pokop romskih žrtev na ljubljanskem pokopališču. To so temeljna civilizacijska vprašanja. Kdo je prvi poklican, da to rešuje? Tisti, ki je to reševal tudi v prejšnjem mandatu, to je predsednik republike oziroma predsednica republike. Če politične stranke to temo vzamejo za dnevnopolitično preigravanje, ker vedo, da na ta način lahko nabirajo volivce, je to slaba in umazana politika. Trdim, da če se lotimo oblikovanja neke uspešne Slovenije, bo zelo hitro prišel trenutek, ko bo predsednica republike tudi na tem področju znala in zmogla doseči razumen dogovor. Ko bomo začeli sodelovati na drugih področjih, bo razvojna kapica nehala biti ideološka tema in bomo v svojem žepu videli pozitivne rezultate teh političnih odločitev. Lažje bo najti soglasje na tem področju. Ne trdim, da je treba to umakniti v ozadje oziroma pozabiti. To so temeljne civilizacijske norme, ki bodo Sloveniji pomagale narediti kvantni preskok naprej, ko bomo rešili svojo polpreteklo zgodovino. Ampak kovati politični dobiček iz naše polpretekle zgodovine pa je zavržno.

Ali je pravi čas za ustanovitev takšne stranke, če pogledava doma in po Evropi, kako se mnenja polarizirajo? Golobova vlada sprejema izrazito ideološke zakone in ukrepe, odboj ljudi na drugi strani bo velik.

Ne vem, ali je pravi čas. Res vse okoliščine pravijo, da ni. Ampak, poglejte, nekdo mora kreniti po tej poti in pokazati, da je možno iti po njej. Na koncu pa tako volivci izberejo. Svojo predsedniško tekmo sem osnoval na podoben način. Kot veste, nisem napadal ali pa vrnil milo za drago nasprotniku oziroma nasprotnici, ki je včasih uporabljala tudi kakšne udarce pod pasom, ampak sem še naprej predstavljal to, kar želim kot kandidat za predsednika republike povedati.

Včasih se je zdelo, da so čakali na vaš odziv.

Ampak če boste gledali celoten časovni diapazon kampanje, boste ugotovili, da tudi tisti, ki so bili v kampanji takšni, so proti koncu spremenili svoj narativ. Trdim, da če se v politiki zavestno odločimo, da se za trenutek odlepimo od te demagogije – v politiki je vedno nekaj demagogije – to postane prevladujoč faktor v politiki. Usmerimo se predvsem v tisto, kar je dobro za povprečnega državljana oziroma državljanko, da bomo ugotovili, da tudi drugi, ki so v tem dialogu, najdejo drugačen političen način. Odkar smo se pojavili Demokrati, boste ugotovili, da je bistveno več pozivov k sodelovanju, kot jih je bilo pred tem.

Od kod po vašem mnenju potem izvirajo ti očitki, da nimate jasnega stališča, kot ste ga imeli nekoč?

To je lepljiv argument. Če navržeš v javnost, da nimam stališč, da ga Demokrati ne prepričajo, je to zelo sprejemljivo, zelo enostavno. Tukaj se ves čas pojavlja nekaj enih in istih argumentov. Če to večkrat ponoviš, postane resnica; na ta način želijo omejiti domet Demokratov. Rekel bom, da je to normalna politična pot ustanavljanja ali pa nastajanja neke nove stranke. Verjetno zaradi tega drugi izberejo lažjo pot, torej se ustanovijo tik pred volitvami, ko je še ta romantična perioda, aha, zdaj bo prišlo nekaj novega, dobrega; takrat se še ne ve, kaj sploh nova stranka predstavlja. Mi smo izbrali takšno pot, ker se mi zdi bolj poštena, bolj transparentna, odprta in tudi volivke in volivci bodo pred volitvami natančno vedeli, kaj lahko izberejo.

Ko spremljamo vaše objave na družbenih omrežjih, včasih preletimo komentarje in so si zelo podobni, npr. kdaj boste vrnili mandat. Kako gledate na to?

To je pač nesmisel, to je nekakšen edini možni odgovor na moj odhod iz nekdanje stranke, ki je pri močnih podpornikih te bivše stranke glavni argument. Ampak če je to edini argument, potem smo na relativno dobri poti. Vedno bom pravil, da je v politiki treba imeti enaka merila. Če bi to veljalo zame, zakaj recimo to ni veljalo za kakšne druge poslance, ki so prestopili.

Govorite recimo o gospe Lidiji Ivanuša.

Recimo, ja.

Menite, da drži argument, da vam je stranka pomagala do uspeha? Tako oni gledajo na to.

Če boste spremljali volilno kampanjo, kjer je SDS zmagala, leta 2018, je bil velik del predvolilne tekme utemeljen na preiskovalni komisiji, ki sem jo vodil v državnem zboru (o bančnem sistemu in iranskem pranju denarja). Mislim, da smo s tistim 1.800 strani dolgim poročilom naredili v parlamentu izjemno delo s sodelavci. Mislim, da sem kar veliko prispeval k temu, da se je tisto obdobje bančne kriminalitete razkrilo in da se je dejansko jasno povedalo, da bančniki niso bili izjemni strokovnjaki, ki so bili žrtev časa, ampak so bili lumpi, ki so izkoristili priložnost, ki jo je čas ponujal. To je moja bivša stranka tudi zelo spretno izkoristila v predvolilni kampanji.

Bili ste eden prvih, ki so začeli opozarjati na nepravilnosti pri gradnji kanala C0. Poglejte, kako daleč smo prišli glede kanala danes, da se dejansko na glas lahko pogovarjamo o tem, ali bodo kanal izkopali iz zemlje. Ampak vi se pa prav veliko v zvezi s tem niste več oglašali.

V svojem času sem naredil maksimalno, kar sem lahko. Bil sem tisti, ki je to temo postavil na politični zemljevid, tako v mestnem svetu kot v državnem zboru. Sprožil sem obširno javno razpravo, ob tem sem se tudi aktivno angažiral. Aktivno sem se želel angažirati tudi v ministrskem času in sem se, a žal takrat od ministra za okolje, gospoda Vizjaka, ni bilo posluha, čeprav je potem po več pogovorih vendarle zaustavil projekt, ko se je zahtevala presoja vplivov na okolje. V tem obdobju sem naredil, kar sem lahko.

(D216: 28-31)