dr. Jernej Letnar Černič, IUS-INFO: Mašinerija banalnosti zla
»Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava,« piše dr. Jernej Letnar Černič v kolumni za IUS-INFO.
V slovenski družbi je marsikaj kakovostno drugače kot v zrelih ustavnih demokracijah. Oblasti so pretekle kršitve človekovih pravic dolgo časa skrivale. »Ko pa so jih nekateri strokovnjaki pričeli odkrivati, se del oblasti in z njimi povezani deli družbe na vse pretege trudijo, da jih pozabimo in da izginejo iz javnega diskurza. Težko jih najdemo v osnovnošolskih in gimnazijskih učbenikih, kot tudi v muzejih, ki naj bi obravnavali polpreteklo zgodovino in v katerih bi kršitve človekovih pravic in njihovi storilci postali in ostali predmet kolektivnega spominjanja v izogib prihodnjim kršitvam,« piše dr. Letnar Černič
V svoji kolumni nam ponudi primerjavo z Ministrstvom državne varnosti (Stasi) v Nemčiji. Snovalci in kustosi muzeja niso skoraj nič posegali v glavni sedež Stasija, tako da lahko obiskovalci dobijo občutek, kako je potekalo vsakodnevno delovanje Stasija. Še bolj prepričajo dokumenti, fotografije in ostali predmeti, ki jih je totalitarna služba uporabljala pri sistematičnem kršenju človekovih pravic, ohranjanju arbitrarnega režima in preganjanju domnevnih režimskih sovražnikov.
Pri nas je drugače. »Če neutrudni raziskovalci v zadnjem desetletju brskajo po arhivskem gradivu UDBE, ki priča o naravi, obsegu in vrstah kršitev človekovih pravic in njegovih storilcih, širša javnost o njih ne ve skoraj nič. Mlajša generacija, ki bo v prihodnjih desetletjih gradila sodobno Slovenijo, je do kršitev večinoma ravnodušna. Globoki posegi v človekovo dostojanstvo, umori, uničena življenja posameznikov in družin, vse to je v slovenski družbi skrito in s tem relativno, kot da jih storilci ne bi nikoli storili,« zapiše dr. Letnar Černič.
V takšnem stadiju razkroja in razvrednotenja človekovega dostojanstva, v katerem se trenutno nahaja tudi slovenska družba, je dovoljeno prav vse, le da ustreza trenutnim oblastem in prevladujočemu medijskem diskurzu. »A takšno stanje počasi razvrednoti tudi sam pojem človekovega dostojanstva kot individualne in kolektivne vrednote. Človekovo dostojanstvo postane nebodigatreba. Hkrati zamaje temelje ustavne demokracije in vladavine prava, s čimer se ustvarjajo pogoji za ponoven vzpon avtokratskega in totalitarnega režima katerekoli že ideologije,« še zapiše dr. Jernej Letnar Černič v svoji kolumni za IUS-INFO.
V slovenski družbi je marsikaj kakovostno drugače kot v zrelih ustavnih demokracijah. Oblasti so pretekle kršitve človekovih pravic dolgo časa skrivale. »Ko pa so jih nekateri strokovnjaki pričeli odkrivati, se del oblasti in z njimi povezani deli družbe na vse pretege trudijo, da jih pozabimo in da izginejo iz javnega diskurza. Težko jih najdemo v osnovnošolskih in gimnazijskih učbenikih, kot tudi v muzejih, ki naj bi obravnavali polpreteklo zgodovino in v katerih bi kršitve človekovih pravic in njihovi storilci postali in ostali predmet kolektivnega spominjanja v izogib prihodnjim kršitvam,« piše dr. Letnar Černič
V svoji kolumni nam ponudi primerjavo z Ministrstvom državne varnosti (Stasi) v Nemčiji. Snovalci in kustosi muzeja niso skoraj nič posegali v glavni sedež Stasija, tako da lahko obiskovalci dobijo občutek, kako je potekalo vsakodnevno delovanje Stasija. Še bolj prepričajo dokumenti, fotografije in ostali predmeti, ki jih je totalitarna služba uporabljala pri sistematičnem kršenju človekovih pravic, ohranjanju arbitrarnega režima in preganjanju domnevnih režimskih sovražnikov.
Pri nas je drugače. »Če neutrudni raziskovalci v zadnjem desetletju brskajo po arhivskem gradivu UDBE, ki priča o naravi, obsegu in vrstah kršitev človekovih pravic in njegovih storilcih, širša javnost o njih ne ve skoraj nič. Mlajša generacija, ki bo v prihodnjih desetletjih gradila sodobno Slovenijo, je do kršitev večinoma ravnodušna. Globoki posegi v človekovo dostojanstvo, umori, uničena življenja posameznikov in družin, vse to je v slovenski družbi skrito in s tem relativno, kot da jih storilci ne bi nikoli storili,« zapiše dr. Letnar Černič.
V takšnem stadiju razkroja in razvrednotenja človekovega dostojanstva, v katerem se trenutno nahaja tudi slovenska družba, je dovoljeno prav vse, le da ustreza trenutnim oblastem in prevladujočemu medijskem diskurzu. »A takšno stanje počasi razvrednoti tudi sam pojem človekovega dostojanstva kot individualne in kolektivne vrednote. Človekovo dostojanstvo postane nebodigatreba. Hkrati zamaje temelje ustavne demokracije in vladavine prava, s čimer se ustvarjajo pogoji za ponoven vzpon avtokratskega in totalitarnega režima katerekoli že ideologije,« še zapiše dr. Jernej Letnar Černič v svoji kolumni za IUS-INFO.
Zadnje objave
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Strožji nadzor ne rešuje absentizma
18. 7. 2026 ob 9:00
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Koga farbajo v Ljubljani in kako dolgo še?
17. 7. 2026 ob 23:19
Ob prihodu na koalicijski vrh predvsem kritike zapuščine prejšnje vlade
17. 7. 2026 ob 16:31
Vlada pripravlja rebalans proračuna: fiskalne zaveze za leto 2026 so presežene
17. 7. 2026 ob 15:08
Ekskluzivno za naročnike
Mladi krompir s hrustljavo zeliščno masleno skorjico
18. 7. 2026 ob 12:00
Prispevek k spoštljivemu spominu na naše znanstvenike
18. 7. 2026 ob 6:00
Medijska svoboda ali medijska oblast
17. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Franc Mihič
Odličen in zelo aktualen članek.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.