dr. Jernej Letnar Černič, IUS-INFO: Mašinerija banalnosti zla
»Teoretiki tranzicijske pravičnosti pogosto poudarjajo, da se morajo posttotalitarne družbe neprestano spominjati preteklih stranpoti. Slovenska družba mora podobno kot večina srednjeevropskega miljeja zgraditi trdne temelje za uresničevanje ustavne demokracije in varstva človekovih pravic, da se ne bo kmalu pogreznila v brezizhodni prepad sistematičnega kršenja vladavine prava,« piše dr. Jernej Letnar Černič v kolumni za IUS-INFO.
V slovenski družbi je marsikaj kakovostno drugače kot v zrelih ustavnih demokracijah. Oblasti so pretekle kršitve človekovih pravic dolgo časa skrivale. »Ko pa so jih nekateri strokovnjaki pričeli odkrivati, se del oblasti in z njimi povezani deli družbe na vse pretege trudijo, da jih pozabimo in da izginejo iz javnega diskurza. Težko jih najdemo v osnovnošolskih in gimnazijskih učbenikih, kot tudi v muzejih, ki naj bi obravnavali polpreteklo zgodovino in v katerih bi kršitve človekovih pravic in njihovi storilci postali in ostali predmet kolektivnega spominjanja v izogib prihodnjim kršitvam,« piše dr. Letnar Černič
V svoji kolumni nam ponudi primerjavo z Ministrstvom državne varnosti (Stasi) v Nemčiji. Snovalci in kustosi muzeja niso skoraj nič posegali v glavni sedež Stasija, tako da lahko obiskovalci dobijo občutek, kako je potekalo vsakodnevno delovanje Stasija. Še bolj prepričajo dokumenti, fotografije in ostali predmeti, ki jih je totalitarna služba uporabljala pri sistematičnem kršenju človekovih pravic, ohranjanju arbitrarnega režima in preganjanju domnevnih režimskih sovražnikov.
Pri nas je drugače. »Če neutrudni raziskovalci v zadnjem desetletju brskajo po arhivskem gradivu UDBE, ki priča o naravi, obsegu in vrstah kršitev človekovih pravic in njegovih storilcih, širša javnost o njih ne ve skoraj nič. Mlajša generacija, ki bo v prihodnjih desetletjih gradila sodobno Slovenijo, je do kršitev večinoma ravnodušna. Globoki posegi v človekovo dostojanstvo, umori, uničena življenja posameznikov in družin, vse to je v slovenski družbi skrito in s tem relativno, kot da jih storilci ne bi nikoli storili,« zapiše dr. Letnar Černič.
V takšnem stadiju razkroja in razvrednotenja človekovega dostojanstva, v katerem se trenutno nahaja tudi slovenska družba, je dovoljeno prav vse, le da ustreza trenutnim oblastem in prevladujočemu medijskem diskurzu. »A takšno stanje počasi razvrednoti tudi sam pojem človekovega dostojanstva kot individualne in kolektivne vrednote. Človekovo dostojanstvo postane nebodigatreba. Hkrati zamaje temelje ustavne demokracije in vladavine prava, s čimer se ustvarjajo pogoji za ponoven vzpon avtokratskega in totalitarnega režima katerekoli že ideologije,« še zapiše dr. Jernej Letnar Černič v svoji kolumni za IUS-INFO.
V slovenski družbi je marsikaj kakovostno drugače kot v zrelih ustavnih demokracijah. Oblasti so pretekle kršitve človekovih pravic dolgo časa skrivale. »Ko pa so jih nekateri strokovnjaki pričeli odkrivati, se del oblasti in z njimi povezani deli družbe na vse pretege trudijo, da jih pozabimo in da izginejo iz javnega diskurza. Težko jih najdemo v osnovnošolskih in gimnazijskih učbenikih, kot tudi v muzejih, ki naj bi obravnavali polpreteklo zgodovino in v katerih bi kršitve človekovih pravic in njihovi storilci postali in ostali predmet kolektivnega spominjanja v izogib prihodnjim kršitvam,« piše dr. Letnar Černič
V svoji kolumni nam ponudi primerjavo z Ministrstvom državne varnosti (Stasi) v Nemčiji. Snovalci in kustosi muzeja niso skoraj nič posegali v glavni sedež Stasija, tako da lahko obiskovalci dobijo občutek, kako je potekalo vsakodnevno delovanje Stasija. Še bolj prepričajo dokumenti, fotografije in ostali predmeti, ki jih je totalitarna služba uporabljala pri sistematičnem kršenju človekovih pravic, ohranjanju arbitrarnega režima in preganjanju domnevnih režimskih sovražnikov.
Pri nas je drugače. »Če neutrudni raziskovalci v zadnjem desetletju brskajo po arhivskem gradivu UDBE, ki priča o naravi, obsegu in vrstah kršitev človekovih pravic in njegovih storilcih, širša javnost o njih ne ve skoraj nič. Mlajša generacija, ki bo v prihodnjih desetletjih gradila sodobno Slovenijo, je do kršitev večinoma ravnodušna. Globoki posegi v človekovo dostojanstvo, umori, uničena življenja posameznikov in družin, vse to je v slovenski družbi skrito in s tem relativno, kot da jih storilci ne bi nikoli storili,« zapiše dr. Letnar Černič.
V takšnem stadiju razkroja in razvrednotenja človekovega dostojanstva, v katerem se trenutno nahaja tudi slovenska družba, je dovoljeno prav vse, le da ustreza trenutnim oblastem in prevladujočemu medijskem diskurzu. »A takšno stanje počasi razvrednoti tudi sam pojem človekovega dostojanstva kot individualne in kolektivne vrednote. Človekovo dostojanstvo postane nebodigatreba. Hkrati zamaje temelje ustavne demokracije in vladavine prava, s čimer se ustvarjajo pogoji za ponoven vzpon avtokratskega in totalitarnega režima katerekoli že ideologije,« še zapiše dr. Jernej Letnar Černič v svoji kolumni za IUS-INFO.
Zadnje objave
Opozarjajo, da se lahko poslabša dostopnost zdravstvenih storitev
2. 6. 2026 ob 18:49
Je Janković povozil voljo ljudi in pravni red?
2. 6. 2026 ob 15:50
Bencin in dizel danes občutno cenejša
2. 6. 2026 ob 10:19
Prihajajoči dogodki
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Franc Mihič
Odličen in zelo aktualen članek.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.