dr. Matej Avbelj: Mesečniki in uničevanje mednarodne liberalne ureditve sveta
Dr. Matej Avbelj, izredni prof. za evropsko pravo in dekan Fakultete za državne in evropske študije v svojem prispevku na portalu IUS_INFO ob zaključku Blejskega strateškega foruma razmišlja o trenutnem stanju na Balkanu, in kako se je to odražalo na forumu.
"Med Hrvaško in Srbijo poteka prava, zaenkrat še besedna, vojna. Vodilni politiki sredi volilne kampanje niso pozabili povedati, da zanje Bosna sploh ni država, in da si eden od balkanskih narodov te oznake niti ne zasluži. Sosednja Grčija je na ekonomskih kolenih. Romunija in Bolgarija sta v limbu. Makedonija nima niti imena. Albanija je tam, kjer je bila. Turčija pa je postala glavni, po vrhu vsega še avtokratski, evropski vratar z Bližnjega Vzhoda. Evropska unija in njeni (mnenjski) voditelji pa se vedejo kot mesečniki."
Pori tem, komentira, je nastala situacija podobna prizoru iz znanstvenofantastične knjige, obenem pa se očitno Evropa od svoje zgodovine ni ničesar naučila, saj trenutno še vedno zmaguje ideologija izoliranosti, zaprtosti vase ter nacionalističnih interesov.
Vendar je za rešitev težav potrebno sodelovanje med državami, katerega med drugim ponuja liberalni mednarodnopravni red.
"Podstat liberalnega mednarodnega prava je (bila) tudi prosta trgovina in krepitev vsestranskega ekonomskega sodelovanja. Danes je to odpravljeno, na levi in desni, z zamahom roke, češ da gre zgolj za neoliberalni projekt globalnih korporacij. Morda. Toda dejstvo ostaja eno: ekonomsko sodelovanje in prosta trgovina vodita v prosperiteto, države v prosperiteti pa se ne spopadajo med seboj. Ne zato, ker se imajo tako rade – tudi zato, saj ekonomski odnosi stkejo tudi občečloveške vezi, ampak preprosto zato, ker so oportunitetni stroški spopadov previsoki."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani IUS-INFO.
"Med Hrvaško in Srbijo poteka prava, zaenkrat še besedna, vojna. Vodilni politiki sredi volilne kampanje niso pozabili povedati, da zanje Bosna sploh ni država, in da si eden od balkanskih narodov te oznake niti ne zasluži. Sosednja Grčija je na ekonomskih kolenih. Romunija in Bolgarija sta v limbu. Makedonija nima niti imena. Albanija je tam, kjer je bila. Turčija pa je postala glavni, po vrhu vsega še avtokratski, evropski vratar z Bližnjega Vzhoda. Evropska unija in njeni (mnenjski) voditelji pa se vedejo kot mesečniki."
Pori tem, komentira, je nastala situacija podobna prizoru iz znanstvenofantastične knjige, obenem pa se očitno Evropa od svoje zgodovine ni ničesar naučila, saj trenutno še vedno zmaguje ideologija izoliranosti, zaprtosti vase ter nacionalističnih interesov.
Vendar je za rešitev težav potrebno sodelovanje med državami, katerega med drugim ponuja liberalni mednarodnopravni red.
"Podstat liberalnega mednarodnega prava je (bila) tudi prosta trgovina in krepitev vsestranskega ekonomskega sodelovanja. Danes je to odpravljeno, na levi in desni, z zamahom roke, češ da gre zgolj za neoliberalni projekt globalnih korporacij. Morda. Toda dejstvo ostaja eno: ekonomsko sodelovanje in prosta trgovina vodita v prosperiteto, države v prosperiteti pa se ne spopadajo med seboj. Ne zato, ker se imajo tako rade – tudi zato, saj ekonomski odnosi stkejo tudi občečloveške vezi, ampak preprosto zato, ker so oportunitetni stroški spopadov previsoki."
Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani IUS-INFO.
Zadnje objave
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Božje kraljestvo je način življenja
26. 7. 2026 ob 6:00
Nadškof Zore zakoncem: »Ni naključje, da sta vidva skupaj«
25. 7. 2026 ob 20:46
Filmi o sv. Frančišku (2/5)
25. 7. 2026 ob 19:00
Janša: Zaradi pogumne generacije, ki odrašča danes, ima Slovenija prihodnost
25. 7. 2026 ob 17:02
Ekskluzivno za naročnike
Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...
26. 7. 2026 ob 12:00
O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)
26. 7. 2026 ob 9:00
Filmi o sv. Frančišku (2/5)
25. 7. 2026 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.