Dr. Sebastjan Jeretič: »Politika ni več razdeljena na levo in desno, ampak na globaliste in suvereniste.«

Intervju: dr. Sebastjan Jeretič, politični analitik 

Politični analitik dr. Sebastjan Jeretič je v Odmevu tedna (14. 2. 2025) spregovoril o aktualnih domačih in svetovnih temah. Kot pravi, Donald Trump prinaša prelom v svetovni politiki: z eno svojih prvih potez je – po priporočilu Elona Muska – odvzel sredstva agenciji za »globalistično propagando«, ki je pljusknila tudi v Slovenijo. Spregovoril pa je tudi o psihološkem profilu in »megalomaniji« Roberta Goloba, odzivih na Jankovićevo pismo Vučiću in zanimivem dogajanju na desnici.

Gospod Jeretič, začniva s prvo novico, ki je razburila slovensko javnost. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) je bila praktično ukinjena. Trumpova administracija jo je razpustila, saj naj bi po svetu financirala projekte, ki z Američani nimajo nič skupnega. Slovence je razburilo dejstvo, da so tudi pri nas plačevali nevladnim organizacijam. 40 milijonov dolarjev je prišlo v Slovenijo, vključno s 25.000 dolarji za Parado ponosa in 100.000 dolarji za organizacijo Oštro. Kdo obvladuje medije v Sloveniji?

To je zelo zapleteno vprašanje. Glede agencij – vse zahodne države jih imajo, tudi Slovenija, in sicer preko Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj. Mnoge od teh agencij resnično prispevajo k razvoju tretjega sveta ali tranzicijskih držav. Hkrati pa se takšni mehanizmi pogosto zlorabljajo. Ena najpogostejših rab, predvsem ameriške agencije, je obveščevalna dejavnost. Včasih so preko teh projektov razkrili vohune, nato pa so države, ki so jih izgnale, obtožili nedemokratičnosti. Poleg tega so se te agencije v zadnjih desetletjih zlorabljale za politično propagando, predvsem globalistično. Danes politika ni več razdeljena na tradicionalno levo in desno, socialistično in krščanskodemokratsko, ampak je temeljna delitev na globaliste in suvereniste. Globalisti zagovarjajo ideološko agendo, ki uničuje lokalne tradicije in identiteto ter vzpostavlja kozmopolitsko mnoštvo ljudi. Mnogi projekti, financirani z ameriškimi sredstvi, so sledili tej agendi.

Sam sem pred leti sodeloval v volilnih kampanjah na Balkanu, predvsem v Srbiji in Črni gori. Tam sem prvič slišal o tako imenovanih sorošoidih, kot so rekli posameznikom in organizacijam, ki so jih financirale institucije pod okriljem Georgea Sorosa. Ti skladi so imeli obliko nevladnih organizacij, dejansko pa je bila njihova agenda rušenje oblasti ali pomoč neki oblasti, recimo Tadićevim demokratom v Srbiji. Šlo je torej za prikrito politično delovanje. Zakaj je to pomembno? Politični model današnjega časa je liberalna demokracija, kjer javno mnenje predstavlja temelj moči. Zato je vprašanje, ki ste ga zastavili, ključno: kdo obvladuje medije kot ključni aparat za ustvarjanje javnega mnenja?

Omenili ste Oštro. Ta organizacija je v imenu Slovenije izvajala cenzuro na Facebooku. Zuckerberg je sam priznal, da je bila cenzura posledica pritiska ameriške demokratske administracije. Facebook je po celotnem svetu uvedel cenzuro, ki jo je nato zaupal konkretnim akterjem v posamezni državi.

Danes politika ni več razdeljena na tradicionalno levo in desno, ampak na globaliste in suvereniste.

Ali bo organizacija Oštro zdaj nehala obstajati?

Mislim, da bo lahko obstajala naprej, a z drugo nalogo. Vsekakor ne bo več cenzurirala, saj je tudi Zuckerberg s Trumpovo zmago »osvobojen«. Trumpova zmaga prinaša veliko koristi in izzivov za Evropo. Najprej se bo morala Evropa postaviti na svoje noge. Bruseljska globalistična elita se ne bo mogla več zanašati na ameriško podporo demokratov. Trump prinaša popoln prelom v svetovni politiki – zanima ga le Amerika, ostali svet pa bo rabil ali zlorabil za ameriške interese. Lahko rečemo, da gre za novo Monroejevo doktrino, podobno tisti iz 19. stoletja, ko je Amerika zaprla svoj prostor in izključila vpliv Evrope. Ponovno se vzpostavljajo veliki politični prostori, ki jih je pred stoletjem Carl Schmitt imenoval Großraum, torej prostor z določenim ljudstvom, ki ima določeno politično idejo. 

Seveda se zastavlja vprašanje, ali je Evropa pripravljena na te izzive. Mislim, da ni – niti mentalno, še manj pa kadrovsko. Prva nujna poteza bi morala biti zamenjava celotne bruseljske elite, z Ursulo von der Leyen na čelu. Ta ekipa je škodljiva za evropsko prihodnost, ker se ni sposobna spoprijeti z novimi razmerami.

Trump prinaša popoln prelom v svetovni politiki – zanima ga le Amerika, ostali svet pa bo rabil ali zlorabil za ameriške interese.

Slovenski evropski poslanci Branko Grims, Milan Zver in Zala Tomašič so Evropski komisiji zastavili vprašanje, kateri slovenski mediji so prejemali sredstva. Tudi Evropska komisija je namreč razdelila 130 milijonov evrov medijem. Kaj to pomeni? 

V naslednjih mesecih bomo verjetno izvedeli več podrobnosti. Ena največjih afer je zagotovo povezana z gospodom Timmermansom, nosilcem t. i. zelenega prehoda, ki je financiral propagando za ta projekt v posameznih državah. Ko rečem, da je financiral propagando, to ne pomeni, da je legitimno zagovarjal svoje argumente. Če je propaganda transparentna, je namreč popolnoma legitimna. V tem primeru pa je šlo za prikrito manipulativno propagando, morda pa tudi za podkupovanje lokalnih akterjev.

Vpliv globalističnih virov – tako ameriških demokratov kot bruseljske elite – je vsekakor igral vlogo pri dogajanju v Sloveniji. Zanimiv primer: leta 2007 je v predsedniški kampanji Danila Türka prišel v štab strokovnjak iz Makedonije in vprašal, ali je ameriška ambasada že bila pri nas. Ko sem mu odgovoril, da ne, je odvrnil: »Ah, potem nimate možnosti za zmago.« Rekel je, da imajo Američani najboljšo analitiko – ugotovijo, kdo bo najverjetnejši zmagovalec, in se povežejo z njim. 

V Sloveniji se to dolgo ni dogajalo. Šele kasneje, ko je bil veleposlanik Mussomeli, se je Amerika malo bolj aktivno vključila v politično dogajanje pri nas. Pred tem enostavno ni bilo potrebe. Soros je v začetku 90. let financiral nekatere inštitute, nato pa financiranje ustavil, ker je ugotovil, da Slovenci že sami spontano sledimo globalističnim smernicam; na žalost tudi v smer zaničevanja lokalne tradicije.

Soros je v začetku 90. let financiral nekatere inštitute, nato pa financiranje ustavil, ker je ugotovil, da Slovenci že sami spontano sledimo globalističnim smernicam.

Kako komentirate otvoritev evropske prestolnice kulture? Predsednik vlade je dobesedno priveslal na prizorišče …

Gre za tipičen primer politične propagande. Seveda je to zloraba položaja; toda tisti, ki je na oblasti, ima možnost uporabiti – lahko rečemo zlorabiti – dejstvo, da je na oblasti. Beloruski predsednik igra hokej, ruski predsednik jaha konja, slovenski premier pa vesla. To je pač področje, kjer se zna dobro pokazati in kjer je zelo dober.

Njegov propagandni aparat ga skuša prikazati kot močnega, odločnega in modernega. To se zalomi v trenutku, ko je stopil na oder s poskusom poze moči (kot ga je zelo dobro analiziral strokovnjak za govorico telesa Edvard Kadič). A ta drža enostavno ni pristna. On preprosto ni močan, zato izpade njegovo nastopanje zelo izumetničeno – tako govorica telesa kot tudi ton, s katerim govori.

Podobno je bilo v OZN-u, ko je tolkel po mizi in poskušal posnemati zgodovinske prizore velikih voditeljev. Temeljna težava je v tem, da deluje Golob kot šibek fantič, ki bi se rad predstavil kot močan voditelj, pa to enostavno ni. 

Tu je veliko protislovij. Kako lahko nekdo, ki je »počistil janšiste« na RTV Slovenija, v policiji in drugih institucijah, zdaj govori o tem, da ne bo več blatenja in napadanja ter nikoli več brata proti bratu?

To je koncept, o katerem je govoril Carl Schmitt – vojna v imenu človeštva. Kaj pomeni vsebina Golobovega govora? Da tistih, ki ne mislijo enako kot on, ne šteje za brate, za del slovenskega naroda. Tisto so izločki. To je izjemno brutalna politična kultura, saj gre za pristop, ki iz demokratičnega procesa izloči vse, s katerimi se nekdo ne strinja. Pluralna družba pa temelji ravno na spoštovanju tistega, ki ti je najdlje. 

Težava ni torej samo poza – tudi pri vsebini in tem, kar počne Golob skupaj s kamarilo v državnem zboru, gre za popolnoma antidemokratično delovanje.

Ali bi to lahko imenovali fašizem? 

Lahko bi rekli fašizem, saj obstajajo zelo velike strukturne vzporednice točno s tem. Ideologija, ki se ozira le na to, kdo misli enako – ne podobno, ampak enako. Vsem ostalim pa se odvzame status pripadnika skupnosti, ki ima pravico sodelovati v demokratičnem procesu.

Rezultati inštituta Mediana so za Gibanje Svoboda porazni. 23,7 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi volili SDS, Gibanje Svoboda bi izbralo 12 odstotkov ljudi. Že pri 53 odstotkih vprašanih pa vlada nima več podpore oziroma so do nje zelo kritični. Je sploh treba čakati volitve?

Edini, ki bi lahko ta mandat predčasno prekinil, je sam predsednik vlade, a mislim, da zaradi psihološkega profila in megalomanije tega ne bo storil. Kljub temu, da bi mu to mogoče celo koristilo. Mislim namreč, da bi v tem trenutku Svoboda lahko dobila 15 odstotkov na volitvah, z vsakim mesecem pa so možnosti za preživetje te stranke manjše. 

Dejan Kaloh je medtem skupaj z Alenom Komanom, ki ima podkast Scutum Fidei (ščit vere), napovedal ustanovitev stranke Suvereni. Kaj si lahko obetamo od tega? 

SDS je izjemno široka stranka, ki sega od desne sredine do bolj trde konservativne desne strani. Znotraj takšne stranke se najdejo različni profili. Kaloh se je v nekem trenutku odločil, da gre v en kot te stranke, da gre torej z gospodom Logarjem ne samo na desno sredino, ampak celo v poskus prehoda na drugo stran (pred ameriškimi volitvami se je Logar npr. opredelil za Kamalo Harris). Ker Kaloh pri Logarju ni dobil ustrezne funkcije (podpredsedniškega mesta), je šel zdaj na popolnoma drugi rob, torej na trd konservativno suverenistični del.

To lahko izpade kot iskanje kakršnegakoli prostora, v katerem bi lahko nadaljeval svojo politično kariero. Mislim, da bo to problem: gospod Kaloh do zdaj ni bil prepoznan kot predstavnik trde konservativne suverenistične sile. Če že, je edini politični predstavnik trdega konservativizma pri nas Branko Grims, ki to tudi zastopa v Evropskem parlamentu. 

Kakšni so obeti? Kolikor sem do zdaj uspel spoznati ta del političnega prostora, obstaja peščica posameznikov ali majhnih skupin ljudi, ki zagovarjajo trdo konservativnost in suverenizem, hkrati pa zavračajo SDS zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Glede na prve reakcije teh posameznikov se zdi, da ne sprejemajo Kaloha kot nekoga, ki bi jih lahko predstavljal. Ta del političnega prostora po mojem mnenju sicer ne sega niti do enega odstotka volilnega telesa. Kot drugo pa bi rekel, da so že bili poskusi, recimo z Domom, ampak se ni izšlo. Pa mislim, da je Bernard Brščič močnejši politični profil kot Kaloh.

Je pa res, da so takrat, ko so bili ti poskusi v slovenskem prostoru, na globalni ravni vladali globalisti. Zdaj pa se je slika popolnoma obrnila, prišel je na primer Trump. Mogoče se je tudi v Sloveniji sprostil nek prazen prostor …

Vprašanje je, ali dejansko obstaja potencial za širitev takšnega političnega pristopa, predvsem pri mladi generaciji. Pa tudi, ali ni velik del tega prostora že zadovoljen s tem, kar predstavlja določen del SDS. Kot rečeno, sam mislim, da je v tem trenutku Branko Grims politični obraz slovenskega konservativnega suverenizma. To je pokazal tudi njegov rezultat na evropskih volitvah, do katerega je prišel s preferenčnimi glasovi. Ker je del širše družine SDS, ima tudi več možnosti za realizacijo političnega programa. 

Kar se tiče sprememb, ki prihajajo, moramo biti pozorni na reakcije mlade generacije, ki se pomika v konservativnost. Če bo uspelo najprej Janši, potem pa tudi mladim predstavnikom SDS pridobiti te mlade na svojo stran, potem mislim, da ne bo prostora za nikogar drugega. 

SDS ima za naslednje volitve dve temeljni prioriteti. Prva je že omenjena: da izkoristi potencial, ki ga ima pri mladih. Druga pa je področje kmetijstva, kjer ima po mojem mnenju zelo veliko odgovornost predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek, da pokaže v letošnjem letu zelo konkretne rezultate in da nameni temu zelo pomembnemu segmentu naše skupnosti resno reprezentacijo v političnem prostoru. 

Na desnem polu se je na X-u odvil nekakšen spor med Vido Čadonič Špelič, Janezom Janšo, Matejem Toninom in Jelko Godec. Bosta NSi in SDS zaostrili svoje odnose? 

Gre za običajno tekmo v sorodnem političnem prostoru, sploh zdaj, ko so v opoziciji. V prejšnji koaliciji je bilo sodelovanje zelo korektno in kakovostno, potem pa je NSi zavzela stališče, ki ga je vzpostavila že Ljudmila Novak – nikoli več z Janšo. To je razumljivo, saj iščejo svoj prostor in poskušajo pridobiti določen del volilnega telesa. Mislim pa, da je to zelo kratkovidno. Politična realnost je namreč takšna, da je Janša hegemon desnega političnega prostora in da je on tisti, ki bo popeljal zmagovito stranko na naslednje volitve. Če se bo želela vzpostaviti desnosredinska vlada, bo on glavni akter. Če bodo želeli vzpostaviti široko koalicijo, nekakšno koalicijo narodne enotnosti, bo prav tako on ključni akter. Skratka, dokler je Janša relativni zmagovalec volitev, je vsaka kalkulacija glede oblikovanja vlade brez njega nesmiselna.

Izkazalo se je, da NSi s tako politiko ne pridobiva točk. Po drugi strani pa spoštujem vsebinsko delovanje te stranke in verjamem, da so iskreni v svojem prizadevanju za konstruktivnost in za sodelovanje in da gre za pristno politično kulturo, ki je dala priložnost tudi koaliciji Svobode, ki je bila za številne ljudi neznanka. Na začetku ljudje niso vedeli, kakšen je Robert Golob, sploh tisti, ki ga niso poznali. Zelo hitro se je sicer izkazalo, da je šlo za naivno pričakovanje. SDS je izkoristila priložnost, da NSi opozori, da koketiranje z Golobom ne more koristiti. Nekaj časa se bodo ti odnosi še zaostrovali, si pa res želim, da bi se proti koncu, tik pred volitvami, le otoplili.

V teh tridesetih letih se je namreč pokazalo, da lahko desnica vlada takrat, ko gre na volitve enotna. Desnica je zmagala že leta 1996, a ji je bila zmaga ukradena. Najprej s potezo predsednika Kučana, ki je mandat, namesto da bi ga podelil zmagovalcu volitev gospodu Podobniku, podelil gospodu Drnovšku. Temu je nato uspel nakup enega poslanca z desnice, gospoda Pucka, ki je prestopil v LDS. Desnica je takrat zmagala, ker je šla na volitve enotno; sicer s tremi strankami, ampak z napovedjo sodelovanja. 

Leta 2008 je bila za zmago SD bistvenega pomena poteza v ponedeljek pred volitvami, ko so stranke SD, Zares in LDS napovedale sodelovanje. Teden dni pred volitvami so ankete še kazale na zmago SDS, nato pa je prišlo do preobrata. Skratka, napoved sodelovanja je do zdaj vedno prispevala k zmagi nekega bloka. 

V Sloveniji na volitvah že 15 let v glavnem zmaguje antijanšizem. Tega se ne da preseči na način, kot to počne NSi, ki prispeva k antijanšizmu. Kajti če celo NSi, ki je korektno sodelovala v vladah, pravi, ne bo šla v vlado z Janšo, to pomeni, da je antijanšizem upravičen, ker celo partnerji tako pravijo. In to kljub temu, da vedo, da je bilo sodelovanje korektno in da je bilo tisto vodenje države kakovostno in koristno za državo. S tem prispevajo k postavljanju okvira izbire. Mislim, da je to strateška napaka NSi. 

Dokler je Janša relativni zmagovalec volitev, je vsaka kalkulacija glede oblikovanja vlade brez njega nesmiselna.

V Ljubljani je bil protest v podporo srbskim študentom. Zahtevali so, da se Zoran Janković opraviči, kar je nekoliko smešno. Niso pa zahtevali njegovega odstopa. Kaj si lahko mislimo o tem protestu? 

Dogajanje je najbolje označil kolega Miran Videtič, ki je rekel, da je to strategija kamilice. S kamilico so se spravili na resen problem. Mislim sicer, da je protest spontan in iskren. Ampak naredimo korak nazaj: zakaj je sploh prišlo do odziva? Na nobeno prejšnjo Jankovićevo afero se namreč nihče z levega pola ni odzval na tak način. Mislim, da zato, ker so bile vse druge afere (farmacevtka, kanalizacija …) prepoznane kot napad z desne, saj so nanje prvi opozorili akterji, ki sodijo na desno. Za levo ljubljansko elito pa je prioriteta vendarle antijanšizem. Če bi se takrat pridružili kakšnemu od teh napadov na župana, bi bilo to dojeto kot prispevek k Janševemu napadu na Jankovića. Zato so bili tiho. Tokrat pa je šlo za nekaj popolnoma drugega: prvi odziv je prišel z leve, predvsem pa gre za odziv ljudi, ki so osebno navezani na Srbijo. 

V Sloveniji imamo različne segmente ljudstva, saj smo na tromeji treh velikih prostorov: romanskega, germanskega in balkanskega. To bi nam lahko omogočalo velik potencial, lahko pa nas duši v neki napol shizofreni situaciji. 500 let Avstrije ali 500 let Turčije je naredilo v našem prostoru civilizacijski prepad. Kar se zdaj dogaja v Srbiji, je izjemno pomembno dogajanje, ki ni uperjeno v rušenje Vučića. Uperjeno je v to, da se Srbija izvleče iz teh 500 let zgodovine in se usmeri v svet moderne liberalne demokracije, kjer institucije delujejo. 

V sredo, 19. februarja, se obeta shod Stranke upokojencev Pavla Ruparja. Shodu se bodo pridružili tudi študenti, dijaki, stranke SLS, SDS, Zeleni in seveda še kdo. Kako to komentirate?

Zdi se, da je gospod Rupar vzpostavil neko zelo močno energijo, ki je začela povezovati sile, ki so kritične do trenutne situacije. In to kljub vsem poskusom, tudi internim, da bi ga nekako spodkopali. Na prihodnjih volitvah ima zelo veliko možnosti, bodisi samostojno bodisi v vlogi enega od magnetov, ki bi povezal določene sile. Na njegovi strani je 10.000 izjemno angažiranih oseb, vsaka od njih pa je sposobna na volitve pripeljati še štiri ali pet drugih. Že to je dovolj za prestop parlamentarnega praga. V političnem prostoru Rupar zastopa del ljudi, ki so izjemno jezni, to jezo pa kanalizira v zelo konkreten politični program, ki lahko prispeva k spremembam v prihodnjem mandatu. Tu namreč ne gre samo za neke prazne parole, kot je včasih opaziti pri populistih.

Kot ste izpostavili, bo shod pomemben tudi zato, ker se tokrat pridružujejo tudi določene dijaške in študentske organizacije, torej predstavniki generacije, ki jih do zdaj ni bilo videti na takih dogodkih. Ob tem mu je uspelo povezati številne stranke, od parlamentarnih do neparlamentarnih, da se pridružijo iniciativi. Skratka, uspelo mu je organizirati sile, ki so izjemno kritične do trenutne situacije in do načina, na katerega se aktualna vlada z njo spoprijema. 

Dr. Jeretič, najlepša hvala za komentarje.

(D188: 26-29)