Dr. Uroš Svete: Če se začnemo spraševati "vojska da ali ne", se lahko vprašamo kar "država da ali ne" (1. del)

prof. dr. Uroš Svete (vir foto: http://fdv.uni-lj.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Prejšnji teden je v slovenski javnosti završalo, ko je Ministrstvo za obrambo objavilo, da je bataljonska bojna skupina, ki jo Slovenija pripravlja v skladu z načrti zveze NATO, na testu pripravljenosti po NATO metodologiji dobila oceno "nezadostno". Vstala je tako stroka, ki že dalj časa opozarja na katastrofalno stanje v vojski, kot tudi politika ter laična javnost.

Za boljši vpogled v stanje v Slovenski vojski ter ločitev zrnja od plev smo se obrnili na dr. Uroša Sveteta, izrednega profesorja na Katedri za obramboslovje ljubljanske FDV in dobrega poznavalca varnostnih vprašanj.

V prvem delu intervjuja si preberite temeljito analizo vzrokov za trenutno (porazno) stanje ter širšo oceno sodobne vloge Slovenske vojske.

Kako komentirate nedavno nezadostno oceno Slovenske vojske po NATO metodi? Kaj menite o izjavi premiera Cerarja, da je šlo za namerno samoponižanje?

Šlo je za ocenjevanje po NATO metodologiji Creval, ki pa ga je izvedla Slovenska vojska sama; pri ocenjevanju je bil - kolikor je meni znano - prisoten predstavnik NATO oz. bolgarskih oboroženih sil. Rezultat je seveda znak za alarm; po eni strani presenetljiv, po drugi ne. Presenetljiv je, ker so bile zabeležene napake, ki se enostavno ne bi smele zgoditi glede na to, da je 72. brigada ukaz o oblikovanju bataljonske bojne skupine dobila že l. 2016.

Ni pa presenetljiv v smislu dejstva, da že nekaj časa poslušamo negativne ocene Slovenske vojske. Če se natančneje spomnimo teh ocen, je bilo rečeno, da je vojska sicer motivirana in dobro pripravljena, da pa so problemi s popolnjenostjo enot. Pri zadnjem ocenjevanju pa ni šlo le za kadrovske težave, temveč tudi za taktične in sinhronizacijske probleme enot znotraj bojne skupine.

Nad izjavo premiera Cerarja sem osebno presenečen. Lahko, da ima nekatere informacije, ki jih mi nimamo. Sam sicer dvomim v takšno razlago, možno pa je, da je šlo v ozadju za kaj več kot zgolj ocenjevanje – sploh glede na intervju s poveljnikom brigade v reviji Slovenska vojska, kjer je govoril o dobri pripravljenosti oz. oceni. V kolikor se izkaže, da izjava premiera temelji na realni oceni, so problemi Slovenske vojske še globlji.
Določen problem je karierni sistem v vojski ter nasprotujoči si pogledi znotraj poveljniškega kadra. Ta se je od nekdaj delil: na tiste, šolane v Jugoslaviji, tiste, šolane na Zahodu, obramboslovce, ”teritorialce” itd.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob menjavi načelnika generalštaba kot enega razlogov navedla “politizacijo vojske”. Na kaj konkretno je po vaše s tem ciljala oz. na kakšen način se dogaja politizacija znotraj oboroženih sil?

Ne vem točno, kaj je s tem mislila, je pa to nevarna ocena glede na to, da vojsko nadzira minister, ki je civilna oseba. Res je, da so se v preteklosti pojavljali določeni očitki, denimo o udeležbi na proslavah združenja VSO. Morda je mislila na vse bolj neposredna opozorila vrha vojske politiki, da je potrebno nekaj storiti.

A dejstvo je, da je zamenjanega načelnika generalštaba imenoval minister iz iste stranke kot trenutna ministrica. Če je ministrica Katičeva dejansko zaznala politizacijo, bi morala ukrepati že prej.

Ob kroničnem pomanjkanju denarja za plače in opremo so kot razloge za stanje, v katerem se je znašla Slovenska vojska, poznavalci navajali tudi “negativno kadrovsko selekcijo”. Lahko konkretneje razložite vzroke zanjo in na kakšen način se je izvajala?

(vir foto: https://commons.wikimedia.org/)


To je dejstvo, vzrokov zanj pa je več. S tem ko v Sloveniji ni več vojaške obveznosti, ima seveda vojska na razpolago bistveno bolj omejen kadrovski bazen. Poleg tega se osebno že dolgo ne spomnim, da bi se v medijih našle neke pozitivne informacije o Slovenski vojski – že leta se izpostavljajo vedno isti problemi, kar ima seveda svoje posledice.

Določen problem pa je tudi sam karierni sistem v vojski ter nasprotujoči si pogledi znotraj poveljniškega kadra. Ta se je od nekdaj delil: na tiste, šolane v Jugoslaviji, tiste, šolane na Zahodu, obramboslovce, ”teritorialce” itd.; na tiste, ki bi ohranili rodove v vojski, in tiste, ki bi jih združili itd. Zanimivo je tudi, kako obe brigadi Slovenske vojske sodelujeta s tujimi silami – 1. brigada se je pri vajah in drugače denimo zelo tesno naslonila na partnersko 173. ameriško zračno-desantno brigado.
Če bi vojska tudi dejansko bila tako ugledna, kot kažejo uradne statistike, ne bi imela problemov s popolnjevanjem.

 

Slovenska vojska sicer še vedno ima nek ugled v javnosti, predvsem z radikalno leve strani političnega pola pa od časa do časa pridejo pomisleki, da vojske sploh ne potrebujemo, češ da so sodobne grožnje povsem drugačne – informacijsko in hibridno bojevanje ipd. Kako odgovarjate na to?

Sam imam malo drugačno, manj enostavno mnenje o ugledu Slovenske vojske. Čeprav generalštab pogosto navaja uradne podatke o relativno visokem ugledu, je dejstvo, da vojska za razliko od večine drugih inštitucij nima neposrednega vpliva na vsakdanje življenje ljudi. Dokler ni vojne, pravzaprav malo ljudi ve, kaj sploh počne; ko pa že pride v stik z ljudmi, denimo ob naravnih nesrečah, ljudje o njej seveda dobijo dober vtis.

Če bi vojska tudi dejansko bila tako ugledna, kot kažejo uradne statistike, ne bi imela problemov s popolnjevanjem. To, da se denimo trenutno usposablja 15 kandidatov za vojaka, je prava, realna in zaskrbljujoča slika. Po mojem mnenju je še posebej zaskrbljujoča podoba vojske med mladimi, torej tistimi, ki so ključni za njeno popolnjevanje. Zdi se mi namreč, da so ti do vojske postali zelo indiferentni.

Če pa se vprašamo “vojska da ali ne”, se lahko po mojem mnenju vprašamo tudi “država da ali ne”. Menim namreč, da obstajajo zelo realne hibridne grožnje, ki izkoriščajo neko “vrtičkarsko” ureditev družbe in njenega nacionalnovarnostnega sistema, zato potrebujemo nek prilagodljiv celosten varnostni ustroj.

Vendarle, dokler države ohranjajo vojaške strukture, bi bilo za nas to opuščati naravnost samomorilsko. Poleg tega mnogi v naši bližnji soseščini iz različnih razlogov celo ponovno obujajo ali širijo oboroževalne procese, drugod pa obnavljajo naborniške sisteme, npr. na Švedskem.
Mi ne “počnemo nečesa za NATO”, ampak “smo del NATO”.

Na podobnem argumentu o nepotrebnosti vojske gradi tudi stranka Levica pri svojem predlogu za referendum, ali naj namenimo 1,2 milijardi evrov za formiranje dveh bataljonskih bojnih skupin, kar je po njihovo "norost" in služi le zahtevam zveze NATO, ne pa našim potrebam. Kako bi komentirali te trditve ter tudi pozive po izstopu Slovenije iz NATO?

Prvič, to ne more biti stvar, o kateri bi bilo na mestu odločati na referendumu, saj gre za izrazito strokovno vprašanje. Tudi mi ni znano, da bi se kje drugje o podobnem vprašanju odločalo na referendumu.

(vir foto: https://www.nato.int)


Drugič pa smo se Slovenci na referendumu odločili, da postanemo del NATO. Če si del nekega kluba, se seveda obnašaš po njegovih pravilih. Mi torej ne “počnemo nečesa za NATO”, ampak “smo del NATO”. Druga zgodba bi seveda bila, če bi imeli nov referendum in se odločili za izstop iz NATO.

Poleg tega se pri tem vprašanju v javnosti, pa tudi politiki, ponavadi izpostavlja le ta, “obveznostni” vidik članstva. Nihče denimo ne pove, da naš zračni prostor varujejo tuje sile iz zavezništva, saj zmogljivosti zračne obrambe Slovenska vojska dejansko ni razvila.

V jutrišnjem nadaljevanjem pogovora boste lahko prebrali, kako prof. Svete vidi slovensko zunanjo politiko ter pozicijo naše države v evropskih in severnoatlantskih odnosih, kaj meni o priznanju Palestine, odnosu ZDA-Evropa, kakšen pogled ima na bližnjevzhodna razmerja sil in na kibernetsko varnost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01