"Društvo slovenskih pisateljev si ne bi smelo mazati rok z ideološkim aktivizmom, političnimi parolami in sovražnostjo"

Uredništvo
Vir: Wikipedija/YouTube
Člani Društva slovenskih pisateljev (DSP) ponovno aktivno pišejo, kar je sprožilo zanimanje javnosti. V ospredju pa niso literarne uspešnice, temveč je razlog polemike "Kulturniško pismo o janšizmu", ki so ga znotraj društva pripravili Boris A. Novak, Vlado Žabot in Draga Potočnjak. A predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc se je ob podpori velikega dela članov društva takšni praksi uprl, zaradi česar se je med člani društva zopet zaiskrilo.

V komentarju uredništva pišemo o tem, da je pisateljsko društvo v zgodovini že odigralo pomembne vloge tudi na področju politike, a da mora v svojem bistvu in ob številnih problemih znotraj ceha ostati organizacija pisateljev.


Povod za pismo je bilo med drugim dovoljenje notranjega ministrstva za izvedbo koncerta hrvaškega pevca Marka Perkoviča Thompsona. Zaradi tega so člani DSP Vlado Žabot, Boris A. Novak in Draga Potočnjak spisali pobudo, poimenovano Kulturniško pismo o janšizmu, v katerem so zapisali, da je vladajoča koalicija s to potezo razgalila lastno ideološko zombijevstvo.

Po njihovem mnenju se je namreč s tem "razgalil tisti del slovenske politike, ki se ga je oprijelo ime janšizem. Zmeraj bolj jasno je namreč, da si ta politika poskuša slovensko družbo podrejati s podžiganjem in stopnjevanjem ideoloških nestrpnosti in razdorov, z razvrednotenjem, marginalizacijo in razkrojem kulturne živosti in samozavesti, s protiintelektualizmom, zastraševanjem, z vzorčnim vnašanjem tujih nacionalizmov ..."

Predsednik, ki noče biti ideološki aktivist


Kot odgovor so od predsednika društva Dušana Merca prejeli ostro sporočilo, v katerem jim je ta sporočil, da so izražanju podpore ali nepodpore političnim strankam namenjene državnozborske volitve, ne pa peticije in sestanki znotraj DSP. Merčevo sporočilo sicer ni bilo namenjeno širši javnosti, so ga pa prejeli vsi člani DSP.

Na njegove izjave so se odzvali pisci in javno polemizirali z Mercem. Toda kot so pokazali pogovori z nekaterimi člani društva, med njimi lahko izpostavimo urednika tednika Novi glas Jurija Paljka, ima Merc zlasti med člani, ki si prizadevajo za večjo profesionalizacijo društva, široko podporo. Pri tem se Paljk strinja z Mercem, da ne gre za noben janšizem, ampak preprosto za osnove bontona, politične korektnosti in demokracije.

Željko Kozinc: Vlada ima v tem trenutku pomembnejše delo, kot je Thompsonov koncert


Obsežno pismo podpore je Mercu napisal tudi pisatelj Željko Kozinc, ta v njem izpostavlja družinsko izkušnjo z ustaškim nasiljem. Njegov oče je kot ključavničar namreč moral odkleniti vhodna vrata stanovanja neke judovske družine in s tem omogočil umor.

Thompsonov koncert pa  je v primerjavi s takšnimi stvarmi dejansko zelo neškodljiva stvar, ki ne upravičuje tako ostrih reakcij. Vlada ima namreč ta trenutek bistveno pomembnejše delo: "Vladi, ki je zmogla družbi zagotoviti vsaj nekaj konkretne denarne podpore, in bo morala s prihodnjimi ukrepi podobno izboljšati prihodnost aktivne populacije, pa odrekamo že možnost, ki jo ima vsaka legitimna vlada v demokraciji, da bi to pokazala. Dajte nam nazaj prejšnje vlade, da bo po starem? (Da vse, kar je tiskanega, na čelu z nam tako potrebnimi založbami, propada naprej po prejšnjem vzorcu?)."

Hujskaški pevec tako zgolj prihaja prav političnemu boju tiste strani, ki je pač, verjetno začasno, izgubila oblast. Zdajšnja politična garnitura ima pač prav tako legitimnost, kot so jo imele številne prejšnje.

Ob tem Kozinc opozarja tudi na dolgoletno uničevanje nekaterih družbenih podsistemov, ki jih je sam doživel (zdravstvo, šolstvo, javna infrastruktura, kultura) in prosi, da so kolegi enako neprizanesljivi do vladajočih, četudi so jim morda bolj povšeči.

Za zaključek člane pozove k dostojanstvu, samospoštovanju in spoštovanju pravice misliti drugače.

Nataša Konc Lorenzutti: Društvo si ne sme mazati rok z ideološkim aktivizmom in sovražnostjo


Celotno dogajanje je za Domovino komentirala tudi pisateljica mag. Nataša Konc Lorenzutti. Zapisala je, da težnje nekaterih uglednih pisateljskih kolegov, da bi se Društvo slovenskih pisateljev politično opredelilo in se pridružilo nevarno razgretemu aktivizmu, spremlja z zaskrbljenostjo. "Seveda te kolege kot književnike izredno cenim. Spoštujem tudi to, da se javno izpostavljajo za vrednote, v katere verjamejo; vznemiri pa me, kadar začnejo govoriti v imenu skupine, ki ji pripadam tudi sama, in se poleg tega njihovo delovanje sprevrže v sovražno grmenje in zmerjanje," pravi.

"Če se namreč Društvo slovenskih pisateljev začne obnašati kot politična stranka, bo to povzročilo razdor znotraj članstva. Nismo vendar vsi enakih nazorov in se nismo vključili v društvo zaradi takšnega ali drugačnega političnega programa ali ideologije, ampak zaradi stanovskega zaledja in skupnega delovanja na področju književnosti. Zato se mi zdi izjava predsednika Dušana Merca tehtna in modra," je zapisala.

Poudarila je, da se ji zdi pomembno, da se pisateljsko društvo izreka za ideale, ko so ti resnično ogroženi  "za ustvarjalno svobodo, za jezik, za položaj slovenske knjige in avtorjev doma in v svetu, za svobodo kulturnega izražanja; z ideološkim aktivizmom, političnimi parolami in sovražnostjo pa si ne bi smelo mazati rok," še meni pisateljica.

KOMENTAR: Uredništvo
Razdeljeni v bojih delajo slovenski kulturi le škodo, medtem pa bere vse manj ljudi
Pisatelji so v zgodovini svojega društva ob potrebi po jasni besedi civilne družbe že večkrat odigrali pomembno vlogo, še posebej v času osamosvajanja, ki se ga v teh dneh zopet posebej spominjamo. In če so Janeza Janšo množično podprli ob aferi JBTZ, so se kasneje zaradi njega sprli že pred leti, ko se niso strinjali glede tega, ali sme biti Janša še naprej član Slovenskega centra Pen. Tedaj so iz Slovenskega centra Pen zaradi izključitve Janše izstopili številne ugledne osebnosti, med drugim tržaški pistaelj Boris Pahor, Drago Jančar, Jože Snoj, Feri Lainšček, pa tudi Dimitrij Rupel, tedanji ljubljanski nadškof Anton Stres. Tako tedaj, kot tudi danes, je bila eden glavnih protagonistov boja proti Janši posatelj Boris A. Novak, ki smo ga v zadnjih dneh vajeni kot človeka, ki kjer le lahko nastopa proti trenutni vladi, ki jo napada že od njenega nastopa. Tokrat je v ta namen skupaj s kolegoma zlorabil tudi pisateljsko društvo in se zaradi tega spopadel tudi z njegovim predsednikom Dušanom Mercem. Pisateljsko društvo ima znotraj sebe sicer težave že leta. Od tega, da so se ukvarjali s tem, kaj bi z lastnimi nepremičninami, do tega, da sta pred trenutnim predsednikom brez jasnih razlogov odstopila dva njegova predhodnika. Namesto bojev znotraj lastnih vrst in političnih preigravanj pa bi pisatelji morali najti predvsem čas za probleme, kot je dejstvo, da vse manj Slovencev bere in kupuje knjige. Razdeljeni v bojih, slovenski kulturi delajo predvsem škodo. Verjetno bi bilo bolje, da bi tisti, ki jih zanima politično delovanje, prestopili v politiko. Sicer se ne le društvu, temveč celemu cehu, piše slabo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
  • 27. 04. 2026
Nataša Pirc Musar javno priznala, da je prelomila obljubo
  • 26. 04. 2026
[Posnetek pretepanja] Simon Jernejc na trasi kanala C0 s kriki na pomoč: »Uroš! Uroš!«
  • 25. 04. 2026