Elektro intenzivni industriji naj bi letos namenili 30 milijonov evrov

Poslanci so sprejeli zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij, ki bo zagotovil primerljivejše pogoje za pomemben del domače izvozne industrije. Za državno pomoč elektro intenzivni industriji bodo namenili okoli 30 milijonov evrov letno. Pomoč ne bo izplačana iz proračuna RS, ampak jo bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji HSE in GEN energija, ki sta člana EZS. »Ta zakon mora biti namenjen spodbujanju konkurenčnosti industrije in njenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ne pa reševanju podjetij v težavah,« je poudaril predsednik EZS Aleksander Mervar. Ključno se mu zdi, da zakon ostane časovno omejen, ciljno usmerjen in da se ne razvije v trajni mehanizem subvencioniranja cen električne energije.

Cene električne energije so v Sloveniji med višjimi v Evropi. Gospodarstvo je že dolgo opozarjalo, da podjetja tudi iz tega razloga izgubljajo konkurenčnost na evropskem in globalnem trgu. Dolgo za ta opozorila ni bilo posluha, še več – nekateri so celo trdili, da podatek ne drži. Sedaj so v državnem zboru sprejeli zakon, ki je nastal ob sodelovanju resornega ministrstva, Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in energetske zbornice Slovenije (EZS). Zakon ponuja pomoč za znižanje stroškov elektrike podjetjem, ki imajo veliko porabo električne energije. Čeprav se sredstva ne zagotavljajo neposredno iz državnega proračuna, gre vsebinsko za javna sredstva.

»Na GZS dnevno spremljamo, kako druge države vzpodbujajo konkurenčnost svoje industrije na področju cen energije. Zakon o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektro intenzivnih podjetij (ZSKEP), zdaj skladen z okvirom EU za državno pomoč, ki podpira dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal State Aid Framework - CISAF), je korak v pravi smeri. Zagotovil bo bolj primerljive pogoje za pomemben del domače izvozne industrije. Prispeval bo k bolj stabilnemu in predvidljivemu poslovnem okolju, spodbudil investicije v zelene tehnologije ter dolgoročno delno zmanjšal energetske stroške gospodarstva,« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Poudarila je, da bo ukrep delne subvencije cene električne energije marsikje predstavljal 'jeziček na tehtnici' in prispeval k temu, da se ta industrija sploh ohrani v Sloveniji.

Oskrba z materiali v Evropi je nujna za doseganje podnebne nevtralnosti 2050. Elektro intenzivna podjetja predstavljajo hrbtenico slovenskega in evropskega gospodarstva in so prav zaradi visokih cen električne energije v zadnjih letih izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. Z oblikovano shemo pomoči sledi Slovenija dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme, in bo zagotovila bolj primerljive pogoje za pomemben del domače industrije. Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo nad načinom iskanja rešitve za problematiko visokih cen elektrike za elektro intenzivno industrijo: »Tukaj moram pohvaliti vladno ekipo in Energetsko zbornico Slovenije, s katerimi smo v zadnjih mesecih intenzivno in konstruktivno iskali rešitve v dobro gospodarstva in s tem tudi zaposlenih.«

Čeprav bosta pomoč zagotovila GEN in HSE, gre vsebinsko za javna sredstva

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Aleksander Mervar je pojasnil, da gre za državno pomoč elektro intenzivni industriji v višini okoli 30 milijonov evrov letno. Pomoč ne bo izplačana iz proračuna RS, ampak jo bosta zagotovili največji državni elektroenergetski podjetji, HSE in GEN energija, ki sta člana EZS. Čeprav se sredstva ne zagotavljajo neposredno iz državnega proračuna, gre vsebinsko za javna sredstva. »Prav zato EZS pričakuje popolno preglednost postopkov, dosleden nadzor nad izvajanjem zakona in tudi javno objavljene podatke, kdo bo to pomoč prejel in koliko. Le na ta transparentni način lahko shema ohrani legitimnost in javno zaupanje,« je dejal.

Slednje je pomembno, saj bodo morala elektro intenzivna podjetja, ki bodo pomoč prejela, najmanj polovico pomoči nameniti za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije (OVE in URE), hranilnike električne energije, za večjo prožnost porabe, elektrifikacijo ali vodikove tehnologije ter izrabo odvečne toplote. Vlagalo se bo v razogljičenje, kar je obveza te države in vseh njenih podjetij, tudi energetskih, ne le industrije.

»Temeljno izhodišče EZS je bilo ves čas jasno in ostaja nespremenjeno: ta zakon mora biti namenjen spodbujanju konkurenčnosti industrije in njenemu prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, ne pa reševanju podjetij v težavah. Denar se torej namenja predvsem izvozno naravnanim družbam, ki zaposlujejo veliko ljudi, saj se zavedamo pomena ohranjanja delovnih mest,« je poudaril predsednik EZS in dodal, da je podpora kompromis med investicijskimi potrebami energetskega sektorja in potrebami industrije, ki potrebuje nižje cene elektrike.

»Vesel sem, da sta EZS in GZS tukaj dosegli neko uravnoteženje, ki ga je v zakonu zagotovila tudi Vlada RS. Tako kot slovenske industrije z dolgo tradicijo v mednarodno konkurenčnem okolju ne smemo pustiti brez podpore, tako tudi slovenski elektroenergetski sistem ne sme postati vreča brez dna. Zato je ključno, da zakon ostane časovno omejen, ciljno usmerjen in da se ne razvije v splošni ali trajni mehanizem subvencioniranja cen električne energije,« je še dejal Mervar.