EU pod slovenskim predsedovanjem v veliko reformo interneta in omejitev spletnih velikanov

Ministri za gospodarstvo iz celotne Evropske unije so včeraj storili pomemben korak glede predloga akta o digitalnih trgih, saj so se naposled dogovorili o skupnih stališčih. S tem so odprli pot, da Svet EU in Evropski parlament v naslednjih mesecih sprejmeta končni različici Zakona o digitalnih trgih (DMA) in Zakona o digitalnih storitvah (DSA).

V skladu s podanimi smernicami bodo morali tehnološki velikani pokazati več prizadevanj za boj proti nezakonitostim na spletu in skrbeti za zaščito demokratičnih vrednot, med drugim tudi z zajezitvijo političnega oglaševanja, deljenja spornih vsebin, med drugim tudi otroške pornografije.


V skladu s predlogi bodo tako morale spletne platforme, kot je Facebook, odkrito označevati politično oglaševanje in navajati svoje sponzorje ter bralcu pokazati, katere objave so bile prikrite ter kdo objave moderira.


V Svetu EU ob tem pojasnjujejo, da imajo spletne platforme, ki ponujajo temeljne platformne storitve, kot so iskalniki, storitve družbenega mreženja in posredniške storitve, čedalje pomembnejšo vlogo v našem družbenem in gospodarskem življenju. Ob tem pa nekaj velikih spletnih platform velja za „vratarje“ med podjetji in potrošniki. Mednje štejemo spletne posredniške storitve (tj. tržnice, trgovine z aplikacijami), spletne iskalnike, družbeno mreženje, storitve v oblaku, oglaševalske storitve ... Njihovo delovanje pa je posebej problematično za to, ker lahko s svojo veliko tržno močjo in nadzorom nad digitalnimi ekosistemi ustvarjajo ozka grla v gospodarstvu. Slednje pa negativno vpliva na pošteno konkurenco.

Nezakonitost tudi na spletu

Ministri in ministrice so ob tem izrazili upanje, bo ta predlog ustvaril enake konkurenčne pogoje v digitalnem sektorju z jasnimi pravicami in obveznostmi za velike spletne platforme. S tovrstno regulacijo pa naj bi zagotovili tudi, da bodo na ravni EU zagotovili enake konkurenčne pogoje ter konkurenčen in pravičen javni sektor, tako da bi bile priložnosti, ki jih ponuja digitalno okolje, v korist vsem podjetjem in potrošnikom.

Prav tako so se ministri strinjali z načelom, da mora biti vse, kar je nezakonito zunaj spleta, nezakonito tudi na spletu.

Zaradi razdrobljenosti notranjega trga EU je naposled prevladalo soglasje, da bo Evropska komisija postala edini organ, ki bo pristojen za uresničevanje sprejete ureditve, pristojni državni organi pa bodo svoje ugotovitve v primeru zaznanih kršitev posredovali Evropski komisiji.

Po dosedanjih pogovorih naj bi ureditev veljala za vsa podjetja, katerih tržna kapitalizacija znaša najmanj 80 milijard evrov. Ob tem je možno, da se ta meja v času usklajevanj postavi še nekoliko nižje. Podjetja, ki bi kršila zakone, pa bi bila lahko tudi s kaznimi, visokimi vse do desetine vrednosti njihovih svetovnih prihodkov. Tem merilom za zdaj ustreza 11. podjetij, le ta pa večinoma  prihajajo iz ZDA.

Kaj uredba prinaša potrošnikom?

Nova ureditev, ki jo prinaša Zakon o digitalnih storitvah, naj bi veljavo stopila čez približno leto in pol, saj želijo vlade EU podjetjem dati dovolj časa, da se na izvajanje le te ustrezno pripravijo.

Uporabniki spletnih platform naj bi z njo pridobili številne nove pravice. Tako jim bo platforma med drugim morala povedati, ali je omejila vidnost določenih objav ali začasno prekinila denarna plačila. To je še posebej pomembno za vplivneže in spletne ustvarjalce, ki živijo od objav na družbenih medijih ter na spletnih mestih kot sta TikTok in YouTube.

Spletne tržnice, kot so Amazon, AliExpress in eBay, pa bodo bile prisiljene vložiti več truda v preverjanje, kdo prodaja blago na njihovih platformah – način za boj proti širjenju nezakonitih in nevarnih izdelkov na spletu. Spletni kupci bi imeli boljši dostop do pravnih sredstev.
Obenem bodo morala podjetja razkriti, koliko ljudi moderira objave v posameznih jezikih in resneje preganjati razširjanje slik spolnih zlorab otrok in terorističnih vsebin.

Sprejeta pravila naj bi v veljavo stopila najkasneje leta 2024.