Na primorki dve nesreči, strokovnjak za promet poziva voznike: Ne misliti samo nase

Prometni nesreči, ki sta v nedeljo in danes praktično zaustavili promet na primorski avtocesti, odpirajo tako vprašanja ustreznega označevanja delovišč in pravilnikov, ki določajo prometni režim, kot tudi ravnanja nekaterih voznikov. Kot poudarja strokovnjak za promet in mobilnost Andrej Brglez, se moramo vozniki zavedati, da lahko z »ekipno vožnjo« prispevajo k boljši pretočnosti prometa. Predlaga tudi, da bi se na zoženih dvopasovnicah prepovedalo prehitevanje, saj zgledi iz tujine kažejo na smiselnost takšnega ukrepa.

Ob koloni so se otroci igrali z žogo

Prvič je počilo včeraj nekaj pred 18. uro, v prometni nesreči pa so bila udeležena tri vozila s slovenskimi registrskimi oznakami. Po ugotovitvah policije je 23-letni voznik iz okolice Komende z avtomobilom vozil po desnem prometnem pasu avtoceste od Razdrtega proti Postojni. Pred počivališčem Studenec je brez zaviranja naletno trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil 60-letni državljan Rusije. Obe vozili sta nato trčili še v avtomobil, ki ga je vozil 43-letni Ljubljančan. V nesreči je bilo poškodovanih šest ljudi, od tega je bila 22-letna potnica v UKC Ljubljana prepeljana s helikopterjem, še trije pa z reševalnimi vozili.

Po poročanju TV Slovenija se je sicer več ljudi, ki so po nesreči obtičali v zastoju, obnašalo neprimerno. Zavod Reševalni pas je med drugim objavil posnetek, na katerem so se otroci ob koloni igrali z žogo. Če ni nujno, je namreč izstopanje iz vozila na avtocesti prepovedano, seveda z izjemo intervencijskih služb, vzdrževalcev in potnikov, ki v sili ustavijo na odstavnem pasu.

Na istem odseku zjutraj nova nesreča

Promet se še ni dobro sprostil, že se je danes zjutraj na istem odseku, torej v delovni zapori pri počivališču Studenec, zgodila nova prometna nesreča, in sicer se je prevrnilo tovorno vozilo. Kot so ugotovili policisti, se je 36-letni voznik tovornega vozila, državljan Indije, ki prebiva v okolici Kopra, s tovornim vozilom prevrnil na levi bok, in pri tem oplazil ukrajinski avtobus. Voznika tovornega vozila so poškodovanega odpeljali v UKC Ljubljana.

Prilagajanje hitrosti razmeram v prometu je seveda eno prvih cestnoprometnih pravil. A da sta se nesreči zgodili na istem odseku, vendarle odpira tudi vprašanje, ali je delovišče ustrezno označeno. Kot nam je povedal strokovnjak za promet in mobilnost Andrej Brglez, se v postavitev in označevanje delovišča ne bi spuščal. Tu bo po njegovih besedah potreben strokoven pregled, ki ga bo Dars zagotovo opravil. Morda bodo odkrili, da bodo vendarle potrebne določene prilagoditve, sploh glede na povečane obremenitve.

Umanjkalo je razumevanje zastojev

Se je pa v teh dneh videlo, da je umanjkalo razumevanje zastojev. Zastoj se namreč ne začne v trenutku, ko promet obstoji, pač pa se začne že prej. Gre za to, da vozniki s svojimi reakcijami povzročimo nestabilnost prometnega toka.

V tem smislu je treba razumeti tudi delovno zaporo oziroma gradbišče in s tem povezan začasno preoblikovan prometni sistem, ki se mu je treba prilagoditi. »Vozniki se moramo soočiti z novo realnostjo,« je poudaril. Letos bo celoten avtocestni križ poln delovišč, na njem pa bomo imeli tudi množico turistov, ki z njimi povečini ne bodo seznanjeni.

Ekipna igra v prometu

Zastojem se torej ne bo mogoče izogniti, razen če se na pot odpravimo v času, ko promet ne bo zgoščen. Če pa se v zastoju znajdemo, pa po nasvetu Brgleza ravnajmo tako, da sami zmanjšujemo kolone.

Drugače v tem primeru ne gre, poudarja strokovnjak. Promet je namreč vsota ravnanja posameznih voznikov in odnos med njimi. Kar smo videli v teh dneh, je ravno primer tega, kako je treba voziti počasneje, gledati naprej in predvidevati ravnanja ostalih. »Ne misliti samo nase,« opominja Andrej Brglez.

Če eden od voznikov v nekem trenutku močno zavira, bo deseti avtomobil za njim že napol stal, dvajseti za njim pa bo že obtičal. Pri delovišču pa je učinek takšnega ravnanja še potenciran. Če torej v zgoščenem prometu ne bomo igrali ekipne igre, bomo obtičali. Prav tako ne pozabimo, da so delavci v neposredni bližini. Osem ur na dan pol metra mimo njih vozijo tudi 40-tonska tovorna vozila. »Ni najlepše delovno okolje,« je dejal Brglez.

Na zoženih dvopasovnicah prepovedati prehitevanje

Ob deloviščih sicer načrtovalci navadno vzpostavijo zoženo dvopasovnico, na kateri pa je prehitevanje precej tvegano, sploh če je pred vozilom širše tovorno vozilo. Problematični pa so tudi uvozi na takšno cestišče. Sploh kadar je promet zgoščen, se vozniki praktično ne morejo vključiti nanj, če pa se skušajo, je to lahko zelo tvegano. Zato kolone nastajajo tudi ob uvozih na avtocesto.

Kot pravi Brglez, so se uvozi v teh dneh res izkazali za problematične. Verjetno sicer pristojni niso naredili česa, kar ne bi bilo predvideno z zakonom. Tudi minimalna širina voznih pasov je po zakonskih normativih. Ocenjuje pa, da bi bilo najbolj pametno, da se na zelo ozkih delih cestišča ne bi dovolilo prehitevanja. Danes se namreč dogaja, da nekateri tvegano prehitevajo, ko vozijo tri centimetre od ogledala sosednjega vozila, spet drugi pa imajo neskončno dolgo varnostno razdaljo.

Vožnja bi sicer potekala po obeh pasovih, eno vozilo na levem, drugo za njim na desnem. Ker prehitevanje ne bi bilo dovoljeno, pa bi bila večja tudi varnostna razdalja do naslednjega vozila in istem pasu. Pri 40 ali 50 kilometrih na uro bi to lahko zagotovilo pretočen promet, če bi se kaj zgodilo, pa je še vedno zadosti časa za varno zaustavitev vozila. Takšna rešitev se je tudi v tujini izkazala za smiselno.