Garry Kasparov: Putin je najboljši pokazatelj, zakaj je Trump najslabša možna izbira
Predsedniška kandidatura milijonarja Donalda Trumpa je v ameriškem predvolilnem boju povzročila kaos.
Njegova kampanja nenehnega ogorčenja se je v kombinaciji z veliko medijsko pozornostjo oblikovala v legitimno grožnjo, ki ima potencial, da zmaga volitve, je prepričan Garry Kasparov, predsednik Fundacije za človekove pravice, ki je v komentarju za Newsweek primerjal Donalda Trumpa in Vladimirja Putina.
Oba politika naj bi po njegovem povezoval enak avtoritaren značaj.
Ko primerjamo politične osebnosti in gibanja nekoč in danes je moč hitro zaiti. Površno gledano imata Putin in Trump malo skupnega. Bivši KGB-jevec, ki se je tiho povzpel na oblast proti glasnemu tajkunu.
Putin ima malo Trumpovega nastopaštva, sicer pa diktator s popolno kontrolo nad vsemi vidiki družbe ne potrebuje te vrste populizma. Ruska televizija je Putina dolžna predvajati 24ur na dan, medtem ko ameriški mediji po lastni volji delajo isto.
Večino primerjav med Putinom in Trumpom lahko zreduciramo na en pojem: moč. Putin jo ima, Trump ne. Vsekakor pa je bi morali nekomu, ki zveni kot Trump posvečati veliko pozornosti, posebno še, če je vodilni republikanski predsedniški kandidat v ZDA. Bolje se je namreč učiti iz zgodovine kot ponavljati pretekle napake.
Trump ne govori veliko o politiko, ko pa to počne, je njegov govor zelo nepovezan. Strokovnjakom je zato težko narediti primerjave z drugimi kandidati. Kadar laže, to počne dvakrat glasneje kot prej, namesto politike pa preprosto ponavlja dobro zveneče besede kot so moč, veličina, energija, zmaga in neverjetno, ki jih ponavlja znova in znova kar mu ustvarja prepoznavno blagovno znamko populističnega demagoga, pravi Kasparov.
Trump redno razglaša, kako se bo spopadel z vsakršno kritiko in oviro, začenši s celimi narodi kot so Mehičani, pa do izvoljenih uradnikov kot je Paul Ryan. Ne govori o dolgočasnih stvareh kot je zakonitost, postopki ali praktično izvajanje katere od mnogih groženj, katerih uresničitev obljublja. Preden bi ga o tem kakorkoli sploh lahko povprašal že zagotavlja: »Za vse bo poskrbljeno«, »To bo neverjetno«, »Plačali bodo za to!«. Krepko, odločno, brez dejstev, nemogoče, koga briga? Njegovi podporniki ga imajo radi.
Vse te retorične navade so precej znane vsakomur, ki je v zadnejm desetletju poslušal ruske državne medije, kjer so se ponavljale iste teme, strah, sovraštvo in rasizem ter ogroženost države, ki ima notranje in zunanje sovražnike.
In prav v tem avtoritarnem nagonu in češčenju moči nad vrednotami, ki usmerjajo družbo je najbolj nevarna podobnost med Putinom in Trumpom, ki svojega občudovanja do ruskega voditelja ne skriva. Oba skrbi le osebni vpliv in prestiž. Interesi manjšin nimajo mesta v njunih govorih, kaj šele, da bi se tam znašle motnje kot je demokracija ali človekove pravice.
Skušnjava volivcev, da bi zaupali močnemu voditelju, ki lahko »stvari uredi« in »naredi red« je v nemirnih časih precej močna. A to je past, ki neizogibno vodi do tiranije. Opustitev lastnih načel zato, da bi jih zaščitili, je usodna napaka. To je bila že zmota Rusov ko so na zadnjih svobodnih volitvah izvolili Putina.
Američani ne morejo reči, da tega ne vedo. Mnogi so prestrašeni in jezni, nezadovoljni nad izgovori in nejasnimi predlogi drugih kandidatov. Drzni načrti nekonvencionalnih kandidatov so ob utopičnosti in grozljivosti njihovih predlogov le še bolj privlačni.
To je način na katerega so ideologije, kot sta socializem in fašizem pridobile moč v demokracijah. Svet je v stanju naraščajočih nemirov in kaosa po sedmih letih stalnega umikanja Baracka Obame in bolj kot kadarkoli prej Amerika potrebuje voditelja s pozitivno vizijo svobodnega sveta in sposobnostjo, da pomiri zaveznike in prepreči nastajanje novega sovraštva.
Če Vladimir Putin ni dovolj dober pokazatelj, zakaj je Trump najslabša možna izbira za predsednika, potem ne bo nič.
Njegova kampanja nenehnega ogorčenja se je v kombinaciji z veliko medijsko pozornostjo oblikovala v legitimno grožnjo, ki ima potencial, da zmaga volitve, je prepričan Garry Kasparov, predsednik Fundacije za človekove pravice, ki je v komentarju za Newsweek primerjal Donalda Trumpa in Vladimirja Putina.
Oba politika naj bi po njegovem povezoval enak avtoritaren značaj.
Putin ima moč, Trump (še) ne
Ko primerjamo politične osebnosti in gibanja nekoč in danes je moč hitro zaiti. Površno gledano imata Putin in Trump malo skupnega. Bivši KGB-jevec, ki se je tiho povzpel na oblast proti glasnemu tajkunu.
Putin ima malo Trumpovega nastopaštva, sicer pa diktator s popolno kontrolo nad vsemi vidiki družbe ne potrebuje te vrste populizma. Ruska televizija je Putina dolžna predvajati 24ur na dan, medtem ko ameriški mediji po lastni volji delajo isto.
Večino primerjav med Putinom in Trumpom lahko zreduciramo na en pojem: moč. Putin jo ima, Trump ne. Vsekakor pa je bi morali nekomu, ki zveni kot Trump posvečati veliko pozornosti, posebno še, če je vodilni republikanski predsedniški kandidat v ZDA. Bolje se je namreč učiti iz zgodovine kot ponavljati pretekle napake.
Odločno, brez dejstev, nemogoče, koga briga?
Trump ne govori veliko o politiko, ko pa to počne, je njegov govor zelo nepovezan. Strokovnjakom je zato težko narediti primerjave z drugimi kandidati. Kadar laže, to počne dvakrat glasneje kot prej, namesto politike pa preprosto ponavlja dobro zveneče besede kot so moč, veličina, energija, zmaga in neverjetno, ki jih ponavlja znova in znova kar mu ustvarja prepoznavno blagovno znamko populističnega demagoga, pravi Kasparov.
Trump redno razglaša, kako se bo spopadel z vsakršno kritiko in oviro, začenši s celimi narodi kot so Mehičani, pa do izvoljenih uradnikov kot je Paul Ryan. Ne govori o dolgočasnih stvareh kot je zakonitost, postopki ali praktično izvajanje katere od mnogih groženj, katerih uresničitev obljublja. Preden bi ga o tem kakorkoli sploh lahko povprašal že zagotavlja: »Za vse bo poskrbljeno«, »To bo neverjetno«, »Plačali bodo za to!«. Krepko, odločno, brez dejstev, nemogoče, koga briga? Njegovi podporniki ga imajo radi.
Vse te retorične navade so precej znane vsakomur, ki je v zadnejm desetletju poslušal ruske državne medije, kjer so se ponavljale iste teme, strah, sovraštvo in rasizem ter ogroženost države, ki ima notranje in zunanje sovražnike.
Opustitev lastnih načel zato, da bi jih zaščitili, je usodna napaka
In prav v tem avtoritarnem nagonu in češčenju moči nad vrednotami, ki usmerjajo družbo je najbolj nevarna podobnost med Putinom in Trumpom, ki svojega občudovanja do ruskega voditelja ne skriva. Oba skrbi le osebni vpliv in prestiž. Interesi manjšin nimajo mesta v njunih govorih, kaj šele, da bi se tam znašle motnje kot je demokracija ali človekove pravice.
Skušnjava volivcev, da bi zaupali močnemu voditelju, ki lahko »stvari uredi« in »naredi red« je v nemirnih časih precej močna. A to je past, ki neizogibno vodi do tiranije. Opustitev lastnih načel zato, da bi jih zaščitili, je usodna napaka. To je bila že zmota Rusov ko so na zadnjih svobodnih volitvah izvolili Putina.
Trump je najslabša možna izbira za predsednika
Američani ne morejo reči, da tega ne vedo. Mnogi so prestrašeni in jezni, nezadovoljni nad izgovori in nejasnimi predlogi drugih kandidatov. Drzni načrti nekonvencionalnih kandidatov so ob utopičnosti in grozljivosti njihovih predlogov le še bolj privlačni.
To je način na katerega so ideologije, kot sta socializem in fašizem pridobile moč v demokracijah. Svet je v stanju naraščajočih nemirov in kaosa po sedmih letih stalnega umikanja Baracka Obame in bolj kot kadarkoli prej Amerika potrebuje voditelja s pozitivno vizijo svobodnega sveta in sposobnostjo, da pomiri zaveznike in prepreči nastajanje novega sovraštva.
Če Vladimir Putin ni dovolj dober pokazatelj, zakaj je Trump najslabša možna izbira za predsednika, potem ne bo nič.
Garry Kasparov je predsednik fundacije za človekove pravice s sedežem v New Yorku in avtor knjige Winter is Coming: Why Vladimir Putin and the Enemies of the Free World Must Be Stopped, and the 13 th World Chess Champion.(Zima prihaja: Zakaj morajo biti Vladimir Putin in sovražniki svobodnega sveta ustavljeni, in 13. svetovni prvak v šahu)
Vladimir Putin:
Donald Trump:
- 63 let
- Preden je postal predsednik Rusije je bil eno leto predsednik ruske vlade, pred tem eno leto FSB (agencije, ki je nadomestila KGB).
- Med leti 1983 in 2014 je bil poročen z Ljudmilo Putinovo, s katero ima dve hčeri.
- Njegovo premoženje je ocenjeno na 200 milijard dolarjev.
Donald Trump:
- 69 let
- Je predsednik multinacionalne korporacije The Trump Organization, ki se ukvarja predvsem s poslovanjem z nepremičninami.
- Od leta 2005 je poročen z Melanijo Trump, ki je njegova tretja žena. Ima pet otrok.
- Njegovo premoženje je ocenjeno na okoli pet milijard dolarjev.
Zadnje objave
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Kako drago bomo letos potovali Slovenci?
17. 4. 2026 ob 11:00
Interventni zakon kot signal spremembe: dovolj za začetek, premalo za preboj
17. 4. 2026 ob 8:26
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.