Golob se RTV Slovenija ne bo odrekel, Ustavno sodišče po maratonski seji zavito v molk

Peter Merše
Vir foto: https://www.us-rs.si/, Foto: Danijel Novakovič/STA
POSLUŠAJ ČLANEK
Na ponedeljkovem uvodu v redno sejo državnega zbora je premier Robert Golob v odgovorih poslancem znova, kot pravi, že dvanajstič, ponovil, da je prevzem RTV Slovenija (oziroma "depolitizacija", kot temu sam pravi) ena izmed ključnih predvolilnih obljub, ki se jih nameravajo držati.

Medtem je na maratonski izredni seji prav o koalicijski noveli zakona o RTV Slovenija kot edini točki dnevnega reda razpravljalo tudi Ustavno sodišče, ki pa je očitno resno vzelo vlogo, ki jo je prejšnji teden sodnikom poslal pobudnik ustavne presoje Peter Gregorčič. Saj v javnost, vsaj do priprave tega prispevka, še ni pricurljala nobena informacija o tem, kaj so sodniki danes odločili.

Pozno zvečer je Bojan Požar napisal, da neuradno še ničesar.

Današnje odločanje je veljalo za prelomno, v katerem naj bi sodniki premierja rešili njegovih frustracij in odpravili začasno zadržanje izvajanja zakona, glede česar so se zadnje dni močno kresala pravna mnenja.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1660760459115388930

Poslanec SDS Andrej Hoivik je danes med poslanskimi vprašanji premierja spomnil na izjave, izrečene v času zadnje stavke dela novinarjev RTVS, da bi javna RTV hiša, če bi bila neodvisna, poročala drugače in bi celi Sloveniji prinašala pozitivno sporočilo, kako dobro je, da imamo Svobodo, kar je primerjal s kritično situacijo na Poljskem. Opozoril je tudi na mnenje profesorja prava Rajka Pirnata ter Goloba vprašal, zakaj uvaja diktaturo.

 

Premier Robert Golob na vprašanje ni neposredno odgovoril, je pa znova povedal, da si ne želi, »da je RTV trobilo katerekoli desne stranke, enako si ne želim, da je to trobilo Svobode, in ne bo«. Ter da je obljubil, da bo RTV Slovenija iztrgal strankam, in da naj bi bila trenutno RTV Slovenija ugrabljena s strani politične opcije, ki ni več na oblasti in naj bi javni zavod razgrajevala od znotraj.

Ob tem je povedal, da bo spoštoval sklep Ustavnega sodišča, za katerega si želi, da do njega pride čim prej.

Gregorčič Ustavno sodišče opozoril o odtekanju podatkov in nesprejemljivosti razveljavitve sklepa o začasnem zadržanju


Istočasno je potekala tudi izredna seja Ustavnega sodišča, na kateri je bila koalicijska novela zakona o RTVS edina točka dnevnega reda. Seja se je zavlekla pozno v popoldne in zaenkrat ni znano, do kakšne odločitve, če sploh do kakšne, so prišli ustavni sodniki. Iz Ustavnega sodišča so na naše poizvedbe odgovorili le, da »Ustavno sodišče danes v tej zadevi ne bo posredovalo nobenega sporočila«.

So pa sodniki očitno resno vzeli vlogo, ki jo je prejšnji teden na sodišče vložil pobudnik ustavne presoje Peter Gregorčič, v kateri je sodišče opomnil, da ne deluje s pričakovano institucionalno integriteto, saj javnost razpolaga s podatki o postopku, ki bi sicer moral potekati v strogi tajnosti.

Sodišče je ob tem tudi opozoril, da bi bila razveljavitev sklepa o začasnem zadržanju nedopustna, če se o njej ne bi mogle izreči stranke v postopku, ter da razveljavitev sklepa v pogojih slovenskega polnopravnega članstva v EU in Svetu Evrope ustavno pravno ni mogoča.

Gregorčič še opozori, da je zakonodajalec zlorabil zakonodajni postopek, s katerim je posegel v neodvisnost javne RTV Slovenija, ter da razen te pobude pobudniki nimajo nobenega drugega pravnega varstva. V primeru razveljavitve bi tako sodniki tudi kršili 22. člen ustave in načelo kontradiktornosti, zato je po Gregorčičevem mnenju tudi pojmovno pravno nemogoča.

https://twitter.com/PeterGregorcic/status/1658404981031190535

Pritiski in pravne dileme


Prav odprava zadržanja naj bi bila po neuradnih informacijah pred sejo glavna točka razprave, in sicer že pred desetimi dnevi, ko je trojica sodnikov takšno odločitev preprečila z obstrukcijo seje, zaradi česar preostanek sodnikov ni bil sklepčen. V zakulisju naj bi se, piše Požareport, od takrat vršil pritisk na sodnika Marka Šorlija, da ne bi ponovno sodeloval pri obstrukciji in s tem povzročil nesklepčnosti, medtem ko naj bi se sodnikoma Mateju Accetu in Rajku Knezu v zameno za spremembo stališča glede na februar ponujalo službi na Evropskem sodišču za človekove pravice ter sodišču Evropske unije.

Tudi glede bojkota sodnikov na seji so pravna mnenja nekoliko deljena. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic meni, da je obstrukcija škandalozna in najhujša možna kršitev dolžnosti ustavnega sodnika, medtem ko nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec obratno vidi ne le možnost, ampak celo dolžnost, da se sodnik zaradi varovanja ustavnosti odreče glasovanju. Možnost, da odrečejo navzočnost pri glasovanju, sodnikom priznava tudi pisec ustave in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Peter Jambrek.

Tudi sklepčnost senata pa morda ni dovolj za odpravo začasnega zadržanja izvajanja zakona. Jambrek opozarja, da bi to pomenilo ponovno odločanje o isti zadevi, česar pa se v pravu ne sme, na kar opozarja tudi nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, ki ga skrbi predvsem za družbo, v kateri sodniki zjutraj glasujejo tako, zvečer pa drugače. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa dodaja še, da štirje glasovi za odpravo zadržanja morda sploh ne bi bili dovolj, ker bi odprava zadržanja imela za posledico takojšnjo uveljavitev zakona, kar pa po njegovem mnenju ni vmesni sklep, ki bi ga lahko sprejeli štirje sodniki.

Problem razsojanja v zadevi RTV Slovenija je namreč prav dejstvo, da sodniki ne najdejo skupnega jezika, ki bi prepričal potrebno večino vsaj petih sodnikov, da sprejme vsebinsko odločitev v zadevi.

Odpoklic programskih svetnikov


Medtem koalicija še vedno namerava izpeljati tudi odpoklic devetih programskih svetnikov, ki so glasovali za prvo imenovanje Andreja Graha Whatmougha na mesto generalnega direktorja RTV Slovenija, omenjeni sklep pa je sodišče kasneje prepoznalo kot nezakonit.

A čeprav vodja poslancev Svobode zatrjuje, da obstajajo različna pravna mnenja, ki jih ta trenutek ne razkrivajo, je razbrati, da je pravna stroka glede tega vprašanja enotnejša, in sicer, da se programskih svetnikov, ki jim je mandat po čeprav zadržani noveli zakona o RTV Slovenija že potekel, ne da znova razrešiti. Kot pravi profesor Rajko Pirnat: »Prejšnje tiste določbe, ki so se nanašale na programski svet iz Zakona o RTV, so prenehale veljati. Glavno pa je, da je sicer mandat članov programskega sveta tako ali tako že potekel. Vse te srdite politične bitke se morajo odvijati v okviru zakona, ker če ni v okviru zakona, če ni v okviru prava, ne poteka politika, potem imamo diktaturo.«

Na visoke standarde, ki bi jih uvedli z morebitnim odpoklicem devetih programskih svetnikov, opozarja tudi komentator Marko Pavlišič: »Poslanec, ki bo glasoval za razrešitev svetnika, ker je ta glasoval za kasneje ugotovljeno nezakonit sklep, bo zelo težko ostal verodostojen poslanec, če bo ustavno sodišče razveljavilo kakšen zakon ali sklep, za katerega je glasoval. Ker – enaki vatli. Zato se ne igrati s tem.

https://twitter.com/MarkoPavlisic/status/1658191609609986053

Pismo evropski komisiji in mednarodna obsodba sredinske politike


V zvezi s pritiski, ki jih vlada izvaja na RTV Slovenija, se je na Evropsko komisijo obrnilo tudi vodstvo RTV Slovenija, ki opozarja, da vodilni politiki izvršilne veje oblasti ne razumejo delitve oblasti in avtonomije javnega medija. Pri tem se je nanašal tudi na izjavo Goloba, da je zafrustriran, ker je naivno verjel, da se da RTV depolitizirati na civilen in legalen način.

Na dogajanje se je z resolucijo odzvala tudi Mednarodna zveza sredinskih demokratov IDC-CDI, ki združuje preko sto krščansko-demokratskih strank iz več kot 80 držav in je imela nedavno svoj kongres na Bledu. V sprejeti resoluciji izražajo zaskrbljenost zaradi sprejetja zakona s strani sedanje koalicije, s katerim si koalicija prizadeva prevzeti nadzor nad RTV Slovenija.

IDC-CDI vse ustrezne institucije v Sloveniji poziva, naj spoštujejo ustavo in zakone ter nemudoma prenehajo s političnim pritiskom na vodstvo RTV Slovenija in na Ustavno sodišče. Poleg tega IDC-CDI izraža izredno zaskrbljenost glede dejanj vlade, ki obujajo prakse, ki spominjajo na totalitarni režim.

KOMENTAR: Peter Merše
RTV nad vse
Komentar je na voljo digitalnim naročnikom Domovine (klik!)  Sklenite naročnino in podprite neodvisno novinarstvo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V ločenem odklonilnem mnenju ustavni sodnik dr. Rok Svetlič opisal smrt pravne države na Ustavnem sodišču
  • 02. 06. 2023
Accetto: O RTV bomo ponovno odločali, stvar tudi čez 2 leti ne bo stara. Gregorčič: Pod njim je ustavno sodišče kot institucija razpadlo
  • 09. 06. 2023
To je 6 tehtnih razlogov, zakaj Golob potrebuje "svobodno" RTV Slovenija
  • 04. 06. 2023