Golobova vlada priznala razsipništvo; bo interventni zakon preizkusni kamen nove koalicije?

Finančno ministrstvo je sredi aprila proračunskim porabnikom poslalo poziv k pripravi ukrepov za znižanje odhodkov, pri čemer morajo naslovniki do 20. aprila predlagati zakonodajne in druge rešitve za omejitev javnofinančnih izdatkov ter izboljšanje strukturnega salda. To je razvidno iz dokumenta, ki je zaokrožil na spletu. Na zapisano se je že odzval šef NSi Jernej Vrtovec. »Levi populizem veliko stane – državljane in državo,« je navedel, njegov zapis pa je poobjavil tudi predsednik SDS Janez Janša. »Volitve so mimo. Rezati je treba,« pa je dodal predsednik Fokusa Marko Lotrič.

V dokumentu, naslovljenem na predlagatelje finančnih načrtov in na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je naveden poziv, naj naslovniki glede na sklep vlade z dne 9. aprila do 20. aprila dostavijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov, s katerimi se »znižujejo finančne posledice za proračun in izboljšuje strukturni saldo javnih financ«.

Slabe novice prihranili za po volitvah

Po brezglavem predvolilnem zapravljanju in zlorabi javnega denarja za kupovanje naklonjenosti volivcev očitno prihajajo računi. »Odhajajoča vlada Roberta vendarle priznava, da je bila preveč razsipna. Odkrito napoveduje reze in zategovanje pasu, je razvidno iz vladnih dopisov proračunskim porabnikom,« je v X zapisal Vrtovec. Kot je dodal, pa so slabe novice seveda prihranili za čas po volitvah. »Zdaj torej izstavljajo račun za všečne populistične ukrepe – od božičnice in zvišanja minimalne plače do plačne 'reforme' in vseh zgrešenih, negospodarnih nakupov,« piše Vrtovec.

Kot dodaja, je odhajajoča vlada štiri leta navijala davke in nalagala nove dajatve, za sabo pa pušča prazne kašče. Z nepremišljeno in neodgovorno fiskalno politiko je v samo treh mesecih povzročila za milijardo evrov primanjkljaja. »Zdaj pa si drznejo svariti pred finančnimi učinki naših interventnih ukrepov,« pripomni Vrtovec. Sprašuje se, ali sploh znajo pojasniti, kam je izpuhtel denar, in ali znajo priznati, da niso storili nič za to, da bi več ustvarili in da bi vsi skupaj imeli več.

Levi populizem veliko stane - državljane in državo.

Odhajajoča vlada Roberta Goloba vendarle priznava, da je bila preveč razsipna. Odkrito napoveduje reze in zategovanje pasu, je razvidno iz vladnih dopisov proračunskim porabnikom. Seveda so slabe novice prihranili za čas po… pic.twitter.com/AVXiv9pCZW

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) April 15, 2026

Pri čemer so se očitno zatipkali pri datumu, saj naj bi bili ukrepi sprejeti »9. 4. 2025«, iz vseh drugih datumov v dokumentu (tudi iz naziva sklepa) pa sledi, da je je bil sklep sprejet v letu 2026.

Z interventnim zakonom za večjo konkurenčnost

Kot dodaja Vrtovec, so interventni ukrepi, ki so jih pripravile stranke t. i. tretjega političnega stebra NSi, SLS in Fokus, Demokrati in Resni.ca, podpira pa jih tudi SDS, nujni za normalizacijo razmer – za »odpravo posledic levega eksperimentiranja, da naredimo prostor za premišljene ukrepe za večjo produktivnost in konkurenčnost«.

Predlagatelji med ključnimi ukrepi navajajo znižanje DDV-ja na osnovna živila in del energentov, ugodnejše pogoje za normirane samostojne podjetnike, uvedbo študentskega in mikro espeja, možnost prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, odpravo omejitev dela zdravnikov in uvedbo razvojne kapice. Prav tako načrtujejo znižanje dohodnine za oddajanje premoženja v najem, dodatno znižane pri oddaji mladim, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske espeje ter zamrznitev izvajanja zakona o gostinstvu.

Gospodarstvo z naklonjenostjo, Levica proti

Predstavniki gospodarstva in delodajalcev so interventnemu zakonu naklonjeni. Kot so zapisali v Obrtni zbornici Slovenije, predlog naslavlja ključne izzive, s katerimi se spopadajo tako prebivalci kot gospodarstvo, njegovi ukrepi pa razbremenjujejo ljudi in vzpostavljajo konkurenčnost gospodarstva. Na drugi strani v Levici menijo, da večina od predlaganih ukrepov ne bo imela nobene koristi, nekateri pa da bodo celo na slabšem.

Po nekaterih napovedih bi prav glasovanje o interventnem zakonu, ki je že v parlamentarni proceduri, lahko okrepilo programsko naravnanost nastajajoče koalicije in predstavljalo obet prihodnjega koalicijskega sodelovanja.