GZS: Vprašanje minimalne plače v Sloveniji je ideološko

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je po izredni seji upravnega odbora predstavila oceno posledic zadnjih posegov vlade v stroške dela. Po njihovem mnenju vprašanje minimalne plače v Sloveniji že dolgo ni več ekonomsko, temveč izrazito ideološko. Vlada naj bi minimalno plačo obravnavala kot instrument socialnega inženiringa, s katerim želi neposredno »popraviti« razmerja v gospodarstvu, pri tem pa zanemarja temeljno dejstvo: država ne ustvarja dodane vrednosti, temveč jo zgolj prerazporeja. Če prerazporeja več, kot je ustvarjeno, se sistem prej ali slej zlomi.

GZS: Vlada je ogrozila 66.500 delovnih mest

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarja, da si vsi želimo višjih plač, vendar jih ni mogoče doseči z nepremišljenimi zakonskimi dekreti in populističnimi parolami čez noč. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izračunal, da se je povprečni letni strošek dela zaposlenega na minimalni plači, skupaj z dodatki, dvignil na 29 tisoč evrov. Zaradi tega je po oceni GZS neposredno ogroženih približno 16 tisoč podjetij in 66.500 delovnih mest, v katerih je dodana vrednost nižja od stroškov dela zaposlenega.

Ogroženih je približno 16 tisoč podjetij in 66.500 delovnih mest.

Ta podjetja skupaj ustvarijo približno 5,5 milijarde evrov prihodkov in 1,3 milijarde evrov dodane vrednosti, vendar so že predlani ali lani poslovala z negativnim denarnim tokom in neto izgubo.

Najbolj izpostavljene panoge

Po oceni GZS so najbolj ranljive panoge tiste, v katerih je razmerje med dodano vrednostjo in stroški dela že zdaj izjemno občutljivo. Med njimi je dejavnost socialnega varstva, kjer so marže nizke in stroški dela predstavljajo velik delež vseh stroškov. Podobno velja za proizvodnjo usnjenih izdelkov, ki se že dlje časa sooča z močno mednarodno konkurenco in nizkimi cenami na globalnem trgu.

Zaposlovalne dejavnosti ter varovanje in poizvedovanje so izrazito delovno intenzivne panoge, zato dvig minimalne plače neposredno vpliva na njihovo sposobnost preživetja. Poštne in kurirske dejavnosti se že soočajo s pritiskom velikih mednarodnih platform, zato dodatni stroški še dodatno zmanjšujejo njihovo konkurenčnost.

Komunalne dejavnosti, oskrba stavb in okolice ter gostinstvo so panoge, ki zaradi narave dela in nizke dodane vrednosti težko absorbirajo dodatne stroške. Specializirana gradbena dela in proizvodnja pohištva pa se soočata z visokimi stroški materialov in močno konkurenco iz tujine, kar dodatno omejuje prostor za dvig stroškov dela.

Slovenija izgublja konkurenčnost

GZS opozarja, da ne drži trditev vladne koalicije, da je gospodarstvo v »odlični kondiciji«. Slovenija je lani rasla za pol manj kot Hrvaška, število zaposlenih v predelovalni industriji pa se zmanjšuje že več kot leto dni. Predelovalna industrija je hrbtenica slovenskega gospodarstva, zato je ta trend še posebej zaskrbljujoč.

Kot konkreten primer posledic višjih stroškov dela GZS navaja odločitev italijanskega lastnika podjetja Dani AFC v Slovenj Gradcu, ki bo zaradi povečanja stroškov dela konec marca zaprl podjetje.

Nahtigalova opozarja, da dobički podjetij upadajo že od leta 2022, če izvzamemo energetiko, banke in farmacijo. Tujim lastnikom pa je Slovenija čedalje manj privlačna naložbena destinacija. Avstrijska gospodarska zbornica je nedavno objavila anketo, po kateri bi le še 62 odstotkov avstrijskih vlagateljev ponovno investiralo v Sloveniji.

Sindikati: več države, manj odgovornosti

Sindikati dvig minimalne plače pozdravljajo in ga razumejo kot zmago socialne države. Po njihovem podjetja pretiravajo, višji stroški dela pa naj bi jih silili k večji produktivnosti.

GZS temu ostro nasprotuje. Produktivnosti ni mogoče predpisati z zakonom. Nastaja z investicijami, tehnološkim razvojem, stabilnim poslovnim okoljem in predvidljivo davčno politiko – prav na teh področjih pa je slovenska država v zadnjih letih najbolj omahljiva.

Produktivnosti ni mogoče predpisati z zakonom.

Vzhodna Evropa: manj ideologije, več rasti

Primerjava z državami Srednje in Vzhodne Evrope je za Slovenijo vse manj ugodna. Poljska, Češka, Slovaška in Romunija beležijo višjo rast BDP, večje tuje investicije in hitrejšo rast plač. To ne dosegajo z administrativnimi ukrepi, temveč z nižjimi obremenitvami dela in večjo fleksibilnostjo trga.

OECD Slovenijo uvršča med države z nadpovprečno davčno obremenitvijo plač glede na produktivnost. Vsak dodatni poseg v stroške dela deluje kot signal, da država podjetjem ne zaupa in jih vidi predvsem kot vir financiranja političnih obljub.

OECD Slovenijo uvršča med države z nadpovprečno davčno obremenitvijo plač glede na produktivnost. 

Tiha cena ideologije

GZS opozarja, da največja nevarnost trenutne politike ni v množičnih odpuščanjih, temveč v tihem krčenju gospodarstva. To se kaže v zapiranju manjših podjetij, umiku tujih lastnikov in odlašanju z investicijami. Gre za procese, ki se ne poznajo takoj, a dolgoročno praznijo davčno osnovo in slabijo socialno državo, ki jo politika deklarativno brani.