Hrvaški pravnik Miloš: Hrvaška bi morala tožiti Slovenijo na sodišču v Hamburgu. Marko Pavliha: kdo je to Miloš?

Od 30. decembra, ko se je iztekel rok za uveljavitev arbitražne razsodbe o slovensko-hrvaški meji, lahko spremljamo stopnjujoče se izjave z obeh strani.

Potem ko je Slovenija začela nadzorovati tri četrtine Piranskega zaliva in so se prestrašeni hrvaški ribiči srečali s predstavniki hrvaške vlade, vojni veterani pa zagrozili, da bodo vzeli zakon kar v svoje roke, ni razprava nič manj ostra v hrvaških medijih.

Včeraj je Jutranji list objavil intervju z "vodilnim strokovnjakom za pomorsko pravo", kot so ga poimenovali, Ivanom Milošem. Ta situacijo vidi popolnoma drugače od slovenskih pravnikov. Pravi celo, da bi Hrvaška po slovenski implementaciji arbitražne razsodbe morala sosedo takoj prijaviti Mednarodnemu sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu ter obvestiti nič manj kot Varnostni svet OZN.

Kot je znano, je arbitražna razsodba za hrvaško vlado nična zaradi domnevne kontaminacije s komunikacijo slovenskega člana arbitražnega sodišča Jerneja Sekolca z visoko uradnico zunanjega ministrstva Simono Drenik. Čeprav se je Sekolca po razkritvi dopisovanja takoj zamenjalo in izločilo nekatere dokumente, k nadaljevanju postopka pa je pozvala tudi EU, naša južna soseda vztraja, da je sodba nična in so potrebni novi dvostranski pogovori.

Kaj v Jutranjem listu trdi Ivan Miloš

Miloš najprej razloži svoje videnje trenutne situacije mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško ter arbitraže. Po njegovo se namreč državi nista v celoti informirali o vseh posledicah takšnega reševanja spora in svojih potez.

Meja med državama na kopnem naj bi bila povsem natančno določena še iz časov SFRJ in po Miloševih besedah celo mednarodno priznana. Problem naj bi bil tako samo meja na morju, kjer pa naj bi veljala določila mednarodnega prava, ki določajo, da se za razmejitveno črto uporabi sredina razdalje med vsemi točkami obale.

Tako naj bi meja dejansko že obstajala od 25. junija 1991, državi pa še vedno lahko skleneta, da jo bosta "spreminjali". Če se o tem ne moreta dogovoriti, naj za to pooblastita Mednarodno sodišče v Haagu ali pa Sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu. Namesto tega naj bi bila Hrvaška "prisiljena" v arbitražo, ki je bila nato "nesporno kontaminirana".

Ker je Slovenija začela pred enim tednom enostransko uveljavljati določila arbitražne razsodbe, bi morala zato Hrvaška sosedo takoj prijaviti na sodišču v Hamburgu, pri čemer bi morala poudariti, da je šla v arbitražo "pod prisilo". Poleg tega bi morala Hrvaška, čeprav je na skupščini OZN svet že obvestila o kontaminaciji arbitraže, napisati prijavo celo Varnostnemu svetu ZN.

Dr. Marko Pavliha: nesmiselno in politikantsko

Za komentar Miloševih trditev smo prosili uglednega slovenskega strokovnjaka za pomorsko pravo in predstojnika Pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet dr. Marka Pavliho.

Povedal je, da je izjava iz naslova hrvaškega časnika nesmiselna in politikantska. Za Ivana Miloša v svojih strokovnih krogih ni slišal še nikoli [Jutranji list ga sicer predstavi kot "vodilnega strokovnjaka za pomorsko pravo"].

Poleg tega je poudaril, da mora vsak bruc vsake pravne fakultete v Evropi vedeti, da je mednarodno pravo nad nacionalnim. Če je arbitražna odločba del mednarodnega prava, je tako absolutno zavezujoča, pravna država pa je ena najbolj temeljnih vrednot EU, brez spoštovanja katere nobena država ne more postati njena članica.

Pravi tudi, da je na nujnost uporabe evropskih pravnih sredstev opozarjal že takoj po prisluškovalni aferi in da so ga tokrat slovenski politiki k sreči uslišali. Za podrobnejšo razlago nadaljnjih pravnih možnosti Slovenije za uveljavitev arbitražne odločbe pa navaja tudi svojo kolumno na pravnem portalu Ius-Info.