IN MEMORIAM: dr. Andrej Capuder (1942 – 2018)

Sedaj so se zadeve že umirile in oba počivata v miru. od slej živita le še v spominu, živijo njuna dela.
Mislim sevda na dva velikana, ki sat nas zapustila,: na Andeja Capudra in Cirila Zlobca.
Eden je bil levi-rdeč, drugi desni, torej črn.
Oba sta bila velikana, oba humanista, oba pesnika, pisatelja, prevajalca. Capuder tudi eseist, literarni teoretik, profesor.
Če bi ju natančno stehtali, sta praktično oba dosegla po strokovni plati enako.
A vendar je med njima velika razlika, razlika, ki jo lahko naredi samo enostranska družba.
Med tem, ko je Zlobec dobil vsa priznanja, ki so možna v Sloveniji, je Capuder bil bistveno bolj odrinjen od nagrad, priznanj in odlikovanj. Očitno ni bil abonent za tovrstne reči.
Prav to mi je padlo v oči, ko primerjam oba. Eden je bil sicer član petglavega predsedstva, drugi minister za kultro in sveda tudi kulturni minister, kakor to funkcijo imenujejo nevedni novinarji .
Torej tudi v politiki sta bila nekako uravntežena, ampak razlika med njima je bila ogromna.
Pogreb Cirila Zlobca se je sprevrgel v pravo parado politične nečimrnosti, saj ni manjkal nihče od tistih, ki redno napolnijo prve vrste na državnih proslavah, pa naj bodo v Cankarjevem domu, ali v Dražgošah. Menim da je Andreja Capudra na zadnji poti spremila bistveno skromnejša zasedba veljakov.
Zlobca je spremljalo vse, kar spada v ikonografijo bivšega in sedanjega režima. Tudi partizanski pevski zbor. No bil je partizan. Nkejeso zapisali, da je šel v politiko, da bi jo požlahtnil. Mislim pa da je ravno obratno politika je spremenila(požlahtnila) njega. Pravzaprav ga je naredila. Brez politike bi bila bera odlikvanj, priznanj in tudi honorarjev bistveno manjša.
Smrt je obema prinesla enakopravnost. Sedaj bodo živela še semo nujna dela. To je njun spomenik in kdo je zgradil večjega?
Če je smrt kruta, je pa vsaj pravična.

Med 4. in 24. januarjem 2001 sem prebral nad 200 strani obsegajočo knjigo Leona Marca Kristjani za demokracijo, Deset let Slovenskih krščanskih demokratov. Ko sem slišal za smrt neponovljivega dr. Andreja Capudra, družini izrekam iskreno sožalje, sem se spomnil zapisa o predsedniških konvencijah SKD, na katerih so se pomerili Ivan Bizjak, dr. Andrej Capuder in Ivan Oman. Capuder je bil daleč najboljši govornik med tremi, a je vodstvo stranke lobiralo med elektorji za "previdnejšega" bolj "sredinskega Bizjaka. Peterle se je čudil, kako ljudje ploskajo Capudru, na konvenciji pa se odločajo za Bizjaka. Prvi je med drugim dejal:" Elektorskih glasov morda ne bo toliko, kolikor je bilo kostanja v moji torbi. Ampak vsak mi bo teknil, eden kot bi jih bilo tisoč. Vesel sem, ker sem med to predsedniško kampanjo spoznal toliko žlahtnih ljudi in iz njihovih stiskov rok, predvsem pa iz govorice obraza in živosti oči spoznal, da prijateljstvo je in da solidarnost je. Kar pa se tiče zmagovalca, je zame en sam: Republika Slovenija. Bog jo živi!" Zmernejši Ivan Bizjak je prejel 188 elektorskih glasov, dr. Capuder 171. Kakšna usodna napaka za SKD. Dr. Capuder je bil in bo med vsemi, ki spoštujemo slovensko državo, srčno spoštovan in z njegovim vodilom bom storil vse, da bo Slovenija dejansko postala vsestranska zmagovalka.

Danes je bil na radiu RAI - Trst, lepo predstavljen Spoštovani Andrej Capuder. Predvajali so ponovitev Interviuva z njim, iz leta 2012. Med drugim je govoril o DIPLOMACIJI - v tej vlogi bivanju v Parizu in Rimu, ter o njegovem pisanju in predavanjih.

Poudarek je dal našemu osamosvajanju in formiranju nove države in njegovi vlogi ministra v PRVI SLOVENSKI VLADI. Dejal je, da se vidi, kot ČLOVEKA AKCIJE in ne samo opazovalca. Zato se je tudi leta 1990 vključil v politiko, kot Krščnski demokrat. Dejal je: " V politiko sem vstopil, kot črnolasi mladenič, zaključil pa sem jo s sivimi lasmi".

Iz tega bi razbrala, da ni bil brezbrižen, ampak se je z vsemi močmi trudil za DEMOKRATIZACIJO naše domovine Slovenije. Zato - Slava mu !

Škoda ga je!

Bil je ena od silno rekih svetlih zvezd pri Slovenskih krščanskih demokratih.

Domovina, saj veste, da ste mi prejšnji komentar brisali, toda Slovenca kremenitega se ni mogoče kar tako otresti.

Žalostno je dejstvo, da smo izgubili VELIKEGA moža, zavednega Slovenca in SVETOVLJANA.

Lahko rečem, da je bil eden izmed najboljših KULTURNIH MINISTROV v samostojni Sloveniji. Kot veleposlanik je dvigal ugled Slovenije v Svetu.

Kadar je bil gost na RTV, sem ga vedno rada poslušala, kajti veliko modrosti je bilo v njegovih besedah. Zanimiv je bil tudi kot predavatelj na ŠTUDIJSKIH dnevih DRAGA na Opčinah pri Trstu. Velikokrat je tudi bil pri sveti maši v Ljubljanski STOLNICI in se ponižno priklonil pred Bogom. Ni bil človek napuha.

Ponosni smo lahko, da je bil odlikovan v Franciji in Italiji ter bil v Avstriji član Evropske Akademije. Mislim, da doma take ljudi premalo cenimo. On je bil IZOBRAŽENEC z VEKO ZAĆETNICO.

Slovenija je izgubila še enega VELIKEGA MOŽA. Njegovi družini izrekam iskreno sožalje !