Intervjuji s Pahorjem, Janšo in opozicijo na TV Slovenija nakazali, kaj gre pričakovati v supervolilnem letu

Slovenska nacionalna radiotelevizija nas je v preteklih treh dneh vse državljane prijetno praznično presenetila s tremi intervjuji, ki so za glavne politične akterje ena izmed zadnjih priložnosti za javno predstavitev pred vrtincem predvolilnih soočenj. In če je bil intervju s predsednikom Pahorjem na nek način začetek njegovega slovesa od aktivne politike, sta bila ostala dva intervjuja uvod v eno izmed najbolj razgretih volilnih tekem v slovenski parlamentarni zgodovini.

In ravno iz tega vidika je bilo zanimivo spremljati, kako daleč od politične sredine smo v zadnjem desetletju v Sloveniji padli, kako bi Slovenija preteklega desetletja mogoče bila povsem drugačna in kako se morda kljub vsemu kaže majhno upanje, da državo vrnemo na pot, iz katere je skrenila po letu 2008.

Pahor ostal mož beseda

Predsednik države Borut Pahor je v enem izmed svojih zadnjih intervjujev pokazal in še enkrat dokazal, da je pravzaprav eden izmed redkih politikov, ki obljube drži. S svojim uglajenim, resnim, dostojanstvenim predsedovanjem za vse Slovence, ne le za 'prvorazredne' in 'naše', je držal obljube, ki jih je dal predvsem v svoji prvi predsedniški kampanji, ko je nemalo pomladnih volivcev z obljubami o združevanju prepričal, da so mu pomagali doseči zmago nad takratnim favoritom.

Predsednik Pahor je tudi v zadnjem intervjuju ostal opogumljajoč, zbran, optimističen. Kot je predsednik povedal sam, je njegova filozofija predsedovanja, ''da poskuša biti predsednik vseh, to ne pomeni, da govori vsem všečna stališča, poskuša pa delovati tako da predstavlja steber politične stabilnosti, poskuša biti strpen, odprt za vse''.

Predsednik Pahor je tudi v zadnjem intervjuju ostal opogumljajoč, zbran, optimističen.

Predsednik Pahor je v svojih dveh predsedniških mandatih to dosegel, popravil velik madež iz časa neuspešnega vodenja krizne vlade, po kvaliteti predsednikovanja krepko presegel svoje predhodnike na tem položaju ter postavil jasne standarde za naprej. Predsednik Pahor je svoj intervju zaključil z besedami: ''Zame je pomembno, da bom ob slovesu iz palače odšel ven zadoščen in mirne vesti. Odhajam iz slovenske politike.''

Na nek način je s tem intervjujem dal svoj zadnji pečat in volivce spomnil, da se bodo naslednje leto odločali, ali bodo na volitvah izbrali nekoga, ki bo uspešno zapolnil Pahorjeve čevlje ter filozofijo predsednika republike, ki združuje, peljal naprej. Naslednika nedvomno čaka težka naloga.

Strategija: "sredinski" Janša?

Intervju dr. Jožeta Možine s predsednikom vlade Janezom Janšo nam je prikazal osebo s povsem drugačnim političnim izhodiščem. Gre za politika, ki je bil nedvomno v bistveno večji nemilosti medijev kot Borut Pahor. Če je politik Pahor v svoji karieri imel samo krajše obdobje medijske nepriljubljenosti v času vodenja vlade, je politik Janša iz svoje kariere vajen stalnih klevet, podtikanj ter napadov.

In to je bilo najbolj zanimivo. Borutu Pahorju so mediji pot v politično sredino odprli, sam pa jo je nato iskreno zagrabil ter izkoristil v obče in skupno dobro. Janezu Janši je pot v politično sredino vedno znova zaprta. No, v zadnjem intervjuju je morda nakazal, da bo še eno priložnost na volitvah, ki si jo je izboril v dveletnem spopadu s popadljivo medijsko-politično opozicijo, izkoristil ravno za to, česar morda res nismo pričakovali: za ponoven naskok v sredino.

Janez Janša je v intervjuju kljub vsemu deloval kot sredinski Janša iz leta 2004. Pravzaprav mu tega ne bi bilo treba. Njegova volilna baza Slovenske demokratske stranke je po dveletni politični sagi pripravljena na volilni boj na 'vse ali nič' med 'nami' in 'vsemi drugimi'.

Janša bo očitno za prihodnje volitve izbral najtežjo pot: po vsej politični napetosti ter političnih obkladanjih zadnjih dveh let bo poskušal ostati 'mirni', 'državniški', 'sredinski' Janša. Soočenja bodo nedvomno ostra, a če se bo Janša od nekakšnega cinizma, ki ga je kazal v preteklih kampanjah, preusmeril na jasno podajanje številk glede brezposelnosti ter gospodarske rasti, v svoj nastop učinkovito vtkal teme o politični stabilnosti, pripravljenosti za sodelovanje z vsemi ter zdravo kmečko pamet o tem, da je potrebno živeti od svojega dela, in se izogibal 'ad hominem' napadom na politične nasprotnike, lahko pričakujemo že znanega Janšo iz leta 2004.

Janša bo očitno za prihodnje volitve izbral najtežjo pot: po vsej politični napetosti ter političnih obkladanjih zadnjih dveh let bo poskušal ostati 'mirni', 'državniški', 'sredinski' Janša.

Če bo zmogel takšne nastope ponoviti na soočenjih naslednje leto, potem bo kljub več kot dveletnemu netenju antipatije, uperjene vanj kot osrednjemu političnemu liku, lahko zelo nevaren. Kot že velikokrat do sedaj, se lahko okrog tega največ spotakne sam, zato lahko pričakujemo, da bodo njegovi nasprotniki poskušali soočenja ter kampanijo zvleči ravno v to smer. Čeprav bi se potem povprečen opazovalec lahko vprašal, kako to, da vidimo toliko neuspešno prikrite agresivnosti ravno iz strani samooklicanih KUL-ovskih ''ustavnih varuhov demokracije'', medtem ko ''Princ teme'' izkazuje stoično mirnost? Tu nekaj pač ''ne štima'' …

Nevajeni manj prijaznih intervjujev ...

Zadnji intervju z vodji opozicije je nakazal ravno na to težavo. Sprememba novinarke v podobi strogo profesionalne Lidije Hren ter zasedba opozicije v celotni zasedbi KUL-a, razširjene z DeSUS-om in SNS-om je pokazala na dejstvo, da se je slovenski levi politični pol v zadnjem desetletju navadil na to, da jim ustrežljivi nacionalni mediji (kamor je vedno v veliki meri spadala radiotelevizija) avtomatsko olajšajo muke javnega nastopanja ter pilijo njihovo javno podobo.

Intervju z opozicijo je pokazal na dejstvo, da se je slovenski levi politični pol v zadnjem desetletju navadil na to, da jim ustrežljivi nacionalni mediji avtomatsko olajšajo muke javnega nastopanja ter pilijo njihovo javno podobo

KUL-ovci so celoten intervju pospremili z 'ad hominem' napadi na predsednika vlade. Lastnih prepričljivih alternativnih rešitev na epidemijo niso bili sposobni podati, ampak so odmerjene minute porabili za govoričenje o vsem drugim. Med drugim je predsednik stranke Levica presenetil s cvetko, da bi sami postopali drugače, pri čemer je kot ključno navedel ''vzpostavitev neodvisnih medijev''. Zanimivo, kako lahko politik vzpostavi neodvisen medij ... Alenka Bratušek se je z voditeljico zapletla v prepir o višini milijard glede zadolževanja ter ni znala pojasniti, kako lahko svojo skrb glede zadolževanja pojasni z dejstvom, da je kot predsednica vlade imela višji % zadolžitve kot trenutna vlada. Vse skupaj se je seveda zopet končalo pri samohvali o reševanju države pred Trojko …

Vidno politično upešani g. Šarec bi zamenjal kar celotno znanstveno ekipo z Inštituta Jožef Stefan ter je striktno menil, da se vlada v času epidemije nima pravice ukvarjati z ostalimi ne-pandemičnimi zadevami, torej ne sme v polnosti vladati. Andreja Katič, ki je predstavljala stranko SD, je veliko govorila o zgledu in depolitizaciji krize, ki jo je njena stranka uspešno politizirala tako na domačem kot tujem parketu. Uspehi pri vodenju EU-ja pa so za vse vpletene (z izjemo Jelinčiča) bili le kurtoaznost tujih diplomatov in političnih voditeljev.

Pa da ne pozabimo. Levi pol ima veliko težavo v opozicijskem prostem strelcu Jelinčiču, ki je s svojimi neposrednimi debatnimi vpadi o tem, da 'predvolilnega nakladanja ne bi poslušal', KUL-ovcem dodobra pokvaril načrte. Tako lahko pričakujemo, da bo kot parlamentarec Jelinčič v soočenjih zopet krivec za marsikateri komični, a politično usodni zaplet, ki ga levo ozadje za volitve ni uspelo predvideti.

Nedvomno slab intervju KUL-četvorčka je prišel ob popolnoma nepravem času. Popolnoma ponesrečen nastop je rezultiral v spletnih komentarjih, kot so npr. ''Še en tak pogovor, pa ima desnica 70 %.'' Če levo politično kapitalsko ozadje spremlja odziv javnosti na nastop KUL-ovcev, potem je nedvomno Golob kot zadnja opcija že v nizkem štartu in zbira ekipo.

Za konec je nedvomno treba omeniti ključno tehnično podrobnost. Izbira voditeljskih parov v sestavi levo-desnega dvojca Starič-Pirkovič pri Pahorju, Možine pri Janezu Janši ter presenetljivo Lidije Hren pri opoziciji kaže, kakšen vpliv ima uravnoteženost novinarskega pristopa na politično nastopanje ter delovanje politikov.

Številni ogorčeni odzivi levo usmerjenih gledalcev na ''neustrezno'' izbiro voditeljev že nakazujejo na morda ključno prihajajočo težavo za levi pol na prihodnjih volitvah. Ko se politično-medijska optika samo malce naravna, se kaj hitro marsikateri volivec znajde pred dilemo: ''Saj Janše res ne maram,  ampak ko pa poslušam te KUL-ovce …''