Islamska država v Bagdadu razvija kemično orožje
Neuradna poročila iraških in ameriških obveščevalnih služb pravijo, da skupina islamske države v Bagdadu razvija kemično orožje. Ustanovili so enoto, ki orožje razvija s pomočjo raziskovalcev iz Iraka, Sirije in drugod, pišejo na Newsweeku.
V poročilih ni navedeno, koliko sodelavcev imajo ter koliko denarja temu namenjajo. Ve pa se, da so privabili več znanstvenikov iz tujine, med drugim tudi Iračane, ki so sodelovali s Saddamom Husseinom, ter strokovnjake iz Čečenije in jugovzhodne Azije. Ve se tudi, da je islamska država lokacije raziskav iz Iraka premestila na varnejše lokacije v notranjosti Sirije.
Podatek je prišel kmalu po besedah francoskega premierja Manuela Vallsa o potencialni nevarnosti Francije pred kemičnimi in biološkimi orožji islamske države.
Ameriške obveščevalne službe ne verjamejo, da lahko islamska država razvije npr. živčni plin, ki je najbolj primeren za napade na civiliste. Temu pritrjujejo tudi v Evropi, saj je bil gorčični plin (mehurjevec), ki ga je islamska država v boju že uporabljala, razvit v majhnih količinah ter bil slabe kvalitete. Uporabila ga je letos v boju proti iraškim Kurdov v severnem Iraku.
Iraški uradniki pa svarijo, da ima islamska država nadzor nad velikim področjem Iraka in Sirije in posledično iraške avtoritete nimajo nadzora nad temi kraji. Ravno na tem zavzetem območju ima islamska država na razpolago veliko ozemlja za laboratorije.
Iraške oblasti se bojijo, da bi se uporaba kemijskega orožja razširila. Poleti so med enotami iraške vojske, ki deluje severno in južno od Bagdada, že razdelili plinske maske. Nedavno je iraška vojska od Rusijetudi prejela tisoč zaščitnih oblek proti kemijskim napadom.
Ameriške obveščevalne službe poročajo tudi, da je Al-Kaida že dve desetletji bolj neuspešno razvijala kemijsko orožje. Američani obenem priznavajo, da so podcenjevali islamsko državo, ki je pri razvoju orožja bolj napredna in ima več finančnih sredstev.
Za enote Baširja al-Asada je znano, da so v sirski državljanski vojni od leta 2011 že uporabljale kemijsko orožje. V državljanski vojni so se nasprotne strani pogosto pritoževale nad uporabo kemijskega orožja, a je zaradi nedostopnosti terena ta tema malo raziskana s strani novinarjev.
V poročilih ni navedeno, koliko sodelavcev imajo ter koliko denarja temu namenjajo. Ve pa se, da so privabili več znanstvenikov iz tujine, med drugim tudi Iračane, ki so sodelovali s Saddamom Husseinom, ter strokovnjake iz Čečenije in jugovzhodne Azije. Ve se tudi, da je islamska država lokacije raziskav iz Iraka premestila na varnejše lokacije v notranjosti Sirije.
Podatek je prišel kmalu po besedah francoskega premierja Manuela Vallsa o potencialni nevarnosti Francije pred kemičnimi in biološkimi orožji islamske države.
Američane ne skrbi preveč, Iračani pa nimajo nadzora niti nad dogajanjem v lastni državi
Ameriške obveščevalne službe ne verjamejo, da lahko islamska država razvije npr. živčni plin, ki je najbolj primeren za napade na civiliste. Temu pritrjujejo tudi v Evropi, saj je bil gorčični plin (mehurjevec), ki ga je islamska država v boju že uporabljala, razvit v majhnih količinah ter bil slabe kvalitete. Uporabila ga je letos v boju proti iraškim Kurdov v severnem Iraku.
Iraški uradniki pa svarijo, da ima islamska država nadzor nad velikim področjem Iraka in Sirije in posledično iraške avtoritete nimajo nadzora nad temi kraji. Ravno na tem zavzetem območju ima islamska država na razpolago veliko ozemlja za laboratorije.
Iraške oblasti se bojijo, da bi se uporaba kemijskega orožja razširila. Poleti so med enotami iraške vojske, ki deluje severno in južno od Bagdada, že razdelili plinske maske. Nedavno je iraška vojska od Rusijetudi prejela tisoč zaščitnih oblek proti kemijskim napadom.
Kemijsko orožje v sirski državljanski vojni ni nič novega, tema je le slabo raziskana
Ameriške obveščevalne službe poročajo tudi, da je Al-Kaida že dve desetletji bolj neuspešno razvijala kemijsko orožje. Američani obenem priznavajo, da so podcenjevali islamsko državo, ki je pri razvoju orožja bolj napredna in ima več finančnih sredstev.
Za enote Baširja al-Asada je znano, da so v sirski državljanski vojni od leta 2011 že uporabljale kemijsko orožje. V državljanski vojni so se nasprotne strani pogosto pritoževale nad uporabo kemijskega orožja, a je zaradi nedostopnosti terena ta tema malo raziskana s strani novinarjev.
Spomin na nekaj napadov s kemičnim orožjem
Avto-bombni napad s klorom na tržnici vasi Abu Saydi v vzhodnem Iraku je leta 2007 je ubil 45 in ranil 60 ljudi. To je bil najbolj smrtonosen od napadov s klorom v Iraku.
V sirski državljanski vojni je leta 2013 prišlo do dveh večjih kemijskih napadov.
Avgusta 2013 so predmestje Damaska, ki je bilo po nadzorom opozicije, zadele rakete z živčnim bojnim strupom sarin. Število umrlih na ta račun niha med 281 (izračun Francije) in 1.729 (izračun ZDA). Sirska vlada in opozicija druga drugo obtožujeta za napad. Evropa se je pri tem postavila v bran opozicije, Rusija pa v bran Asada.
Istega leta marca je tudi v okolici Aleppa prišlo do napada s sarinom. Umrlo je 26 ljudi, ranjenih je bilo 86. Podobno kot za napad pri Damasku opozicija in vlada druga drugo obtožujeta za napad.
Znan je tudi napad na podzemni železnici v Tokiu leta 1995. Napad se je koordinirano izvršil po več koncih podzemne železnice s strani japonske verske sekte Aum Šinrikjo. Na postajah so predstavniki spustili zgoraj omenjeni sarin, ki je ubil 12 ljudi, ranil 50 ter več kot tisoč ljudem povzročil težave z vidom.
Eden bolj znanih in smrtonosnih napadov s kemičnim orožjem je leta 1988 v izdihljajih iraško-iranske vojne izvedel Saddam Hussein. V kurdskem mestu Halabja v južnem Kurdistanu je s kemičnim orožjem ubil med 3.500 do 5.000 ljudi, nadaljnjih 7 do 10 tisoč jih je bilo težje ranjenih. Med žrtvami so bili večinoma kurdski civilisti.
Avto-bombni napad s klorom na tržnici vasi Abu Saydi v vzhodnem Iraku je leta 2007 je ubil 45 in ranil 60 ljudi. To je bil najbolj smrtonosen od napadov s klorom v Iraku.
V sirski državljanski vojni je leta 2013 prišlo do dveh večjih kemijskih napadov.
Avgusta 2013 so predmestje Damaska, ki je bilo po nadzorom opozicije, zadele rakete z živčnim bojnim strupom sarin. Število umrlih na ta račun niha med 281 (izračun Francije) in 1.729 (izračun ZDA). Sirska vlada in opozicija druga drugo obtožujeta za napad. Evropa se je pri tem postavila v bran opozicije, Rusija pa v bran Asada.
Istega leta marca je tudi v okolici Aleppa prišlo do napada s sarinom. Umrlo je 26 ljudi, ranjenih je bilo 86. Podobno kot za napad pri Damasku opozicija in vlada druga drugo obtožujeta za napad.
Znan je tudi napad na podzemni železnici v Tokiu leta 1995. Napad se je koordinirano izvršil po več koncih podzemne železnice s strani japonske verske sekte Aum Šinrikjo. Na postajah so predstavniki spustili zgoraj omenjeni sarin, ki je ubil 12 ljudi, ranil 50 ter več kot tisoč ljudem povzročil težave z vidom.
Eden bolj znanih in smrtonosnih napadov s kemičnim orožjem je leta 1988 v izdihljajih iraško-iranske vojne izvedel Saddam Hussein. V kurdskem mestu Halabja v južnem Kurdistanu je s kemičnim orožjem ubil med 3.500 do 5.000 ljudi, nadaljnjih 7 do 10 tisoč jih je bilo težje ranjenih. Med žrtvami so bili večinoma kurdski civilisti.
Zadnje objave
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
Poslanci potrdili: referendum bo 11. oktobra, v koaliciji se razprave veselijo
23. 7. 2026 ob 16:12
V Avstraliji so se rodile izjemno redke enojajčne četverčice
23. 7. 2026 ob 16:12
Tramvaj v Ljubljani: nevarnost je, da bi mesto ostalo brez njegove glavne prednosti
23. 7. 2026 ob 13:25
Minister Rončević razkril 133-milijonsko finančno vrzel. Bo kdo odgovarjal?
23. 7. 2026 ob 13:05
Ekskluzivno za naročnike
Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor
23. 7. 2026 ob 19:10
SKOK v bazen?
23. 7. 2026 ob 6:00
Slovenija, dežela čudes
22. 7. 2026 ob 10:00
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.