Je podpora splavu v Argentini volja ljudi ali uboganje tujih zahtev v zameno za denar?

Argentina je po 23-urni razpravi v spodnjem domu parlamenta v tesnem glasovanju (129 za, 123 proti) podprla zakon o legalizaciji splava otrok, mlajših od 14 tednov. Odločitev spodnjega doma sedaj čaka še na glasovanje senata.

Zakon bi splav kadarkoli v nosečnosti omogočil ženskam od 16. leta dalje, v opravljanje splava pa bi prisilil tudi katoliške bolnišnice. Katoliška Argentina je razdeljena, na ulicah se že mesece vrstijo protesti zagovornikov in nasprotnikov zakona. 

Odločitev sedaj v rokah senata

Trenutno je splav v Argentini zakonsko dovoljen le, če je do spočetja prišlo ob posilstvu ali v primeru, da je življenje matere ogroženo. Če pa bo včeraj sprejeti zakon začel veljati, bo Argentina postala država z najbolj liberalno zakonodajo o splavu v regiji.

Nasprotovanje splavu je v tej južnoameriški državi izredno močno - spomnimo na množične pohode za življenje, ki so se po celi Argentini odvijali že vse od marca, ko se je pod vodstvom desnosredinskega predsednika Mauricia Macrija, ki zase pravi, da zagovarja življenje, začela razprava o predlaganem zakonu.

Nekateri analitiki menijo tudi, da včerajšnja odločitev ni nujno dokončna, saj da je v senatu, ki mora nov zakon še potrditi, nasprotovanje zakonu kljub vsemu izredno močno, predvsem s strani senatorjev, ki prihajajo iz provinc. Rezultat pa je negotov, saj je Argentina skozi desetletja pokazala, da imajo močna socialna gibanja velik vpliv na odločevalce, leos pa smo lahko videli močan angažma gibanja Niti ena manj (Ni Una Menos), ki je organiziralo shode v podporo predlaganemu zakonu. S podobno intenzivnostjo kot zadnje mesece, so namreč ljudje na obeh polih demonsrirali tudi pred legalizacijo istospolnih porok leta 2010.
Embed from Getty Images

Boj proti ilegalnim posegom ali izpolnjevanje zahtev Mednarodnega denarnega sklada?

Podporniki zakona opozarjajo predvsem na spremenjene družbene razmere, nevarnost nezakonito opravljenih splavov, ki naj bi bili po navedbah nevladnih organizacij glavni vzrok smrti mater (glede na državno statistiko je l. 2016 zaradi posledic ilegalnega splava umrlo 43 žensk) in na nedopustnost kazni za ženske v primeru namernega splava, ki je od enega do štirih let.

Argentinski zakon predvideva uzakonitev splava do 14 tedna nosečnosti. Nosečnica, stara več kot 16 let, ga bo lahko opravila brez vednosti staršev. Tretji člen pravi, da ženska lahko opravi splav celo do 9 meseca nosečnosti, če njena nosečnost predstavlja tveganje za njeno fizično, psihično in socialno zdravje. Ženska tako lahko splavi kadarkoli, tudi če bi ji na primer grozila ločitev ali odpoved delovnega razmerja.

Zakon dovoljuje ugovor vesti posameznika, ne pa ustanov, kar pomeni, da bodo morale vse bolnišnice, tudi katoliške, zagotavljati opravljanje splavov. Hkrati predvideva tudi pouk spolne vzgoje.

Argentinski škofje, ki zakonu nasprotujejo, so v izjavi zapisali, da jih je potrditev zakona "ranila Argentince". opozorili, da se je razprava sprevrgla v ideološki boj, znani argentinski duhovnik p. Pepe Di Paola pa je že pred dnevi opozoril, da je sprejetje zakona o splavu zahteval Mednarodni denarni sklad kot protiuslugo za posojilo v višini 50 milijard dolarjev, za katerega je država, ki je znova v krizi, zaprosila in ga dobila teden dni pred glasovanjem o zakonu.

Argentinski škofje ob tem opozarjajo, da splav ni rešitev, da pa so potrebni zakoni, ki bi zaščitili vsako življenje in zagotovili pomoč ženskam, ki se soočajo z nepričakovano nosečnostjo, veliko revščino in spolnim nasiljem.