Jutri ustanovna seja DZ, medtem pred parlamentom shod proti korupciji

Na prvi, ustanovni seji državnega zbora se bodo jutri ob 11.00 zbrali poslanke in poslanci novoizvoljenega sklica državnega zbora. Po potrditvi poslanskih mandatov je pričakovati zanimivo dogajanje, zlasti ko bodo na tajnem glasovanju odločali o predsedniku parlamenta. Njegova izvolitev bi namreč že lahko nakazala barvo prihodnje koalicije. V zadnjih dneh se kot možen kandidat sprva omenja vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, nato je zaokrožilo še ime šefa Resni.ce Zorana Stevanovića. Nekateri ocenjujejo, da bi v obeh primerih lahko šlo za zametke desnosredinske vladne koalicije. Pred poslopjem DZ pa ob 15.00 pripravljajo shod proti korupciji, katere del so razkrinkali predvolilni posnetki vidnih akterjev slovenske levice.

Ustanovna seja

Na ustanovni seji državnega zbora bo v poslanske klopi sedlo 90 novoizvoljenih poslancev, mnogi med njimi prvič. Po potrditvi mandatov bo v DZ 29 poslancev Svobode, 28 poslancev SDS, devet poslancev skupne liste NSi+SLS+Fokus, po šest poslancev Demokratov in SD, po pet poslancev Resni.ce in Levice z Vesno ter dva poslanca narodnosti.

S prvo sejo novega državnega zbora, ki jo skliče predsednica republike najpozneje 20 dni po njegovi izvolitvi, se konča mandatna doba prejšnjega sklica. Po poslovniku se DZ konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov.

Predlog dnevnega reda prve seje vsebuje imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora. Vsebuje pa lahko tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora, ustanovitev delovnih teles in določitev njihovih nalog, imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje generalnega sekretarja državnega zbora.

Bi lahko kandidiral Stevanović?

Prvo sejo državnega zbora vodi do izvolitve njegovega predsednika najstarejši poslanec. V novoizvoljenem sklicu je to Franc Križan (72 let), ki je bil izvoljen na listi Demokratov. O novem predsedniku pa DZ odloča s tajnim glasovanjem. Prvotno se je ugibalo, da bi lahko to postala ali predsednik NSi Jernej Vrtovec ali šef Demokratov Anže Logar, pozneje se je med možnimi kandidati omenjalo dosedanjega vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja, nato že omenjenega Franca Križana iz vrst Demokratov, a je predsednik stranke Anže Logar takšno možnost zanikal.

Medtem ko leve stranke morebitnega svojega kandidata še iščejo, se je med zadnjimi pojavila tudi možnost, da bi se za predsednika DZ potegoval šef stranke Resni.ca Zoran Stevanović. Če bi se za prvega med poslanci potegoval slednji, bi lahko šlo za del zanimive politične kombinacije, v kateri Stevanoviću ne bi bilo treba požreti besede, da ga ne bo v vlado Janeza Janše, saj bi zasedel položaj predsednika DZ.

Možnost oblikovanja desnosredinske vlade, ki bi jo vodil Janša in v kateri bi po pisanju novinarskega kolega Bojana Požarja Jernej Vrtovec lahko zasedel položaj notranjega, Anže Logar pa zunanjega ministra, bi bila na ta način že bliže. Kaj o tem meni predsednik SDS Janez Janša, v javnosti ni znano, v preteklosti pa ni bil naklonjen temu, da predsednik koalicijske stranke ne bi sedel v vladi.

Kljub temu, da so v SDS prav pod Janšo dosegli daleč najboljši rezultat na desni sredini, pa se ob robu povolilne kombinatorike v delu javnosti tudi tokrat pojavljajo pozivi k njegovemu umiku, češ da bi to olajšalo nastanek desnosredinske vlade.

Ob robu seje Protikorupcijski shod

Ob robu jutrišnje ustanovne seje bo potekal tudi protikorupcijski shod, ki ga pripravlja civilna družba pod okriljem mestnega svetnika Aleša Primca. Na njem bodo opozorili na koruptivno zakulisje slovenske levice, ki so ga razkrinkali predvolilni posnetki in prisluhi.

V posnetkih razkrita korupcija

Tako so v javnosti najprej zaokrožili prisluhi, ki so jih je na omrežju Facebook objavili pod profilom Maske padajo. Vanje se je ujela tudi nekdanja generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vuković, ki v enem od posnetkov med drugim pove, da ji je nekdanji direktor direkcije za infrastrukturo Bojan Tičar povedal neposredno, »kje Alenka krade«, in v nadaljevanju pojasni, da povečini na drugem tiru.

Za dodatno razburjenje v predvolilni vročici je poskrbelo še pet posnetkov, ki so bili pred volitvami objavljeni na spletni strani avticorruption2026.com in ki so nakazovali na sporne navezave med politiko in gospodarstvom ter na domnevno koruptivno prakso ljubljanskega župana Zorana Jankovića.

Gospod 10 odstotkov

Odvetnica Nina Zidar Klemenčič namreč sogovorniku razkrije, da župan od poslov z občino pričakuje 10 odstotkov. Jankovića se je v javnosti oprijel naziv Gospod 10 odstotkov, sam pa se je odločil za tožbo proti odvetnici.

Nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan med drugim pripoveduje, kako sodni postopki proti Jankoviću vselej padejo, ne glede na to, kako utemeljeni so.

Nekdanji nadzornik Darsa Jože Oberstar sogovornikom med drugim razkrije sporno obvodno financiranje vladi in predsedniku vlade Robertu Golobu uslužnih medijev. Lobist Rok Hodej razkrije premierjev vpliv na odločitve v podjetju Gen-I, dolgoletni premierjev prijatelj in zaupnik Dejan Paravan pa načrtovano privatizacijo tega podjetja.

V posnetkih so kot tisti, ki imajo vse niti v rokah, omenjeni Milan Kučan, Zoran Janković, Otmar Zorn in Robert Golob. Razen Zorna njihova imena slišimo vsaj v treh posnetkih.

Piarovski trik in pogajanja brez mandata

A šefu Svobode Golobu, ki skuša v javnosti še vedno vzbujati vtis enega in edinega odrešenika, ki bo »barko pripeljal v varen pristan«, se majejo tla pod nogami. S pretencioznim predlogom razdelitve ministrstev med šest od sedmih v parlament izvoljenih strank, pri čemer se predhodno z njimi o tem ni dogovoril, si ustvarja podlago, da bi ob morebitnem neuspehu lahko krivdo za morebiten večtedenski ali večmesečni zastoj pri oblikovanju vlade naprtil tistim, ki z njim ne želijo sodelovati.

Da vlada v zanimivi povolilni aritmetiki ne bo sestavljena v nekaj tednih, kot se je to zgodilo pred štirimi leti, je bilo jasno že 22. marca zvečer, ob pogledu na izide glasovanja. Golob kljub izgubljenemu položaju, v katerem bi za sestavo šibke leve vlade moral prepričati vsaj eno od strank oz. šest poslancev (ali jih kupiti), še vedno govori o nekakšni vladi narodne enotnosti, iz katere pa samodejno izključuje skoraj tretjino volilnega telesa s tem, da izloča stranko SDS.

Dejstvo je, da mu mandata za kakršno koli sestavljanje koalicije ni nihče podelil, še najmanj predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ta je namreč jasno napovedala, da ga bo podelila tistemu, ki ji bo prinesel 46 glasov, torej absolutno poslansko večino. Doslej tega še ni storila.

Golobov trik torej ni nekaj novega. Neprijetnega položaja, v katerem se je znašel po državnozborskih volitvah, se najbrž dobro zaveda, a očitno ne more iz svoje kože. Spomnimo, da je v državnem zboru večkrat govoril o tem, kako politiki njegove vlade zavida vsa Evropa in da o fiskalni politiki skrajno leve koalicije govori »cel svet brez izjeme«. Cel svet po besedah Goloba, ki jih je izrekel na strankinem kongresu septembra lani, tudi čaka, kdaj bo »naša tovarna umetne inteligence začela obdelovati satelitske posnetke, da bomo lahko upravljali z vodami in pomagali v resnici celemu svetu«.

Iz te moke verjetno ne bo kruha

V podobno kategorijo sodi tudi nadaljevanje diskurza o »vladni narodne enotnosti«. Ob že sicer neuresničljivem predlogu, v katerega Golob vključuje tudi stranke, od katerih je že trikrat dobil dvojko, bode v oči tudi dejstvo, da bi v premierjevi vzporedni realnosti Svobodi in Levici z Vesno skupaj pripadlo devet od 17 ministrov, s tem pa absolutna večina v vladi. Skupaj s SD, ki bi ji pripadla dva ministra, bi si dosedanja vlada priskrbela kar dvotretjinsko večino. Ostali bi pobrali drobtinice. Z Resni.co naj bi Svoboda sodelovala projektno, ločeno. 

In v to naj bi pristali tisti, ki iz dneva v dan jasno zavračajo celo sestajanje s šefom Svobode, kaj šele sodelovanje pri sestavljanju koalicije? Iz te moke zelo verjetno ne bo kruha. Ob odločni drži trojčka okrog NSi sta to, da se v Golobovi vladi ne vidita, večkrat v zadnjih dneh zatrdila tudi predsednik Demokratov Anže Logar in predsednik Resni.ce Zoran Stevanović. Glede projektnega sodelovanja Resni.ce pa – to je le naslednji v vrsti Golobovih spinov, saj ne more biti projektnega sodelovanja, če ni poprej sestavljena koalicija.