Kako je Dimitrij Rupel s svojo novo knjigo »očistil pisalno mizo«

Nekdanji politik in diplomat Dimitrij Rupel je danes predstavil svojo novo knjigo z naslovom Približevanje. Dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih. V njej piše o osebnem življenju in o socializmu. Napovedal je, da bo to zadnja knjiga. V komentarju aktualnih razmer za STA pa je izpostavil nujnost organiziranja desnice.

»V tej knjigi je pravzaprav neke sorte povzetek marsičesa, kar sem počel v svojem življenju in tu so tudi nekateri komentarji, ki jih prej nisem bil sposoben napisati iz osebnih razlogov,« je dejal v izjavi za STA. Knjiga je po njegovih besedah torej »čiščenje pisalne mize«.

Velik del knjige je posvečen ljudem, ki so v zadnjem času umrli in ki jih želi na nek način obuditi, pravi. Sicer pa je to knjiga o socializmu, ki se je začel leta 1945 in trajal do konca 80. let, se razvil v demokratično družbo, ki pa je po njegovi oceni omahnila tam nekje leta 2008 - »po koncu konca hladne vojne«, ko smo dobili ogromno elementov nedemokratičnosti in nedržavnosti. »Predvsem se zelo jasno in nevarno postavljajo vprašanja, kot so antisemitizem, rusofilija in marksomanija,« je dejal.

»To je že 84. knjiga in se mi zdi, da je to dovolj,« je dejal 78-letni Dimitrij Rupel ob napovedi, da je to njegova zadnja knjiga. »Občutek imam, da zdaj pa res ni ničesar več tako zelo pomembnega, kar bi moral napisati in bi si lahko malo oddahnil,« je pojasnil.

Ob tem je za STA komentiral tudi aktualno dogajanje. V politiki nekega posebnega vrenja ne opaža, edina »relativno resna pobuda« pa je po njegovi oceni tista, ki jo snuje nekdanji poslanec SDS Anže Logar, ki mu želi vso srečo. »Verjamem, da se mora tako imenovana desnica organizirati in mobilizirati, da ne bo desnica pravzaprav neke sorte zmerljivka,« je dejal.

Udeležen je v projektu, v sklopu katerega z drugimi intelektualci snujejo zbornik oziroma spletno stran, za katero želijo, da bi imela enak učinek, kot ga je leta 1987 imela Nova revija. »Pregled, presek in napoved fundamentalnih sprememb,« je dejal.

Pozdravlja odločitev, da je politika »z dnevnega reda« dala referendum o Jeku 2. »V resnici ne moreš spraševati ljudi, ali so za eno rešitev, kot je jedrska elektrarna, preden si povedal vse, kar je treba povedati o njej in nisi dal vseh podatkov na mizo,« meni.

»Vesel sem, da smo prekinili eno tradicijo rusofilske politike,« pa je dejal o srečanju predsednika vlade Roberta Goloba in ameriškega predsednika Joea Bidna. »Čeprav v zadnjem trenutku,« je pristavil.