Kako je po 100 dneh vlade "Golobova" Slovenija drugačna od "Janševe"

Ob novinarski konferenci nove vlade Roberta Goloba po 100 dneh vladanja je Radiotelevizija Slovenija objavila naslov: ''Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi''.  A vendarle, kljub pomirjujoče zvenečemu naslovu, je Bojan Požar hitro opozoril, da je na tem istem dogodku, ki ga je povezoval Marcel Štefančič iz kluba ''Jebeno več nas je'', premier ob sklicevanju na spoštljiv dialog suvereno povedal, da so doma že pometli ''fašiste'', ko ga je voditelj pobaral o menda zaskrbljujočih političnih trendih v sosednji Italiji.

https://twitter.com/BojanPozar/status/1567901845657452545

Zdi se, da je ta dvojnost nekakšnega skupnega vladnega ter javnomnenjskega zazibanja v lažno brezskrbnost, mirnost, spoštljivost ter hkrati agresijo do opozicijskega dela politike ter prebivalstva nekaj, kar najbolj bode v oči po uvodnih taktih Golobove vladne ''simfonije''.

https://twitter.com/Domovina_je/status/1568653176395698178

Morda preprosto zato, ker mediji na vsak način želijo zmanjšati kakršnekoli informacije o težki situaciji, s katero se bo Slovenija morala soočiti v bližnji prihodnosti. Morda zato, ker se zdi, da bodo v tem mandatu za vse slabo krivi zunanji dejavniki izven dosega vlade ter njenega predsednika. Ne pozabimo: za virus ter širjenje bolezni je bil 'kriv Janša', na situacijo glede energetike, vsesplošne draginje in inflacije pa 'Golob nima vpliva'. Čeprav mediji trenutno napeto situacijo javnosti predstavljajo kot logično posledico sosledja številnih kriznih globalnih dogodkov, pa je premier na vprašanje, ali je Slovenija pripravljena na recesijo, povsem nekritično in samovšečno odgovoril: "Mi si sto dni prizadevamo za to, da preprečimo recesijo v Nemčiji."

Toda tako kot krivde za nastalo situacijo premier ne bo mogel vso večnost valiti na Bruselj, Ukrajino, vojno, sankcije, tržne dobičkarje ter špekulante, bo istočasno enkrat neizogibno napočil trenutek, ko bo premierja trdo zadela realnost in se ne bodo vsi smehljali ter mu ploskali kot sedaj, od sindikatov pa do SVIZ-a, aktivistov ter anketirancev v javnomnenjskih raziskavah.

Nasploh se zdi, da okrepljen s popolno medijsko podporo vladi ter posledično medijsko blokado opozicije, premier ter njegova vlada vse svoje upe polagata v tvegan pristop, ki na vseh področjih meji že na zelo nevarno brezbrižnost. Če trenutno vzdušje primerjamo z operativno intenzivnostjo, ki so jo v prvih tednih vladanja izkazovali Janševi ministri, je razlika prav neverjetna. Toda točno to je Golobova stava: pod krinko t. i. spoštljivega dialoga s sebi naklonjeno civilno družbo ter mediji odvrniti pozornost ljudi od prihajajoče krize.

Nenavadno optimistično ter brezskrbno vzdušje v državi, ki je v popolnem nasprotju s ''psihiatrijo'', ki so jo ob nastopu koronakrize ter Janševe vlade dve leti ''kuhali'' mainstream mediji, je tako na trenutke že prešlo malodane v stanje brezskrbnosti na avtopilotu.

Nenavadno optimistično ter brezskrbno vzdušje v državi, ki je v popolnem nasprotju s ''psihiatrijo'', ki so jo ob nastopu koronakrize ter Janševe vlade dve leti ''kuhali'' mainstream mediji, je tako na trenutke že prešlo malodane v stanje brezskrbnosti na avtopilotu.

Navsezadnje je obema vladama, tako Janševi kot Golobovi, skupno, da sta obe zaznamovani s krizo. Janševa vlada je bila v krizi pravzaprav ''spočeta'' ter vanjo vržena, Golobova vlada pa intimno ve, da krizno obdobje šele prihaja, a se zdi, da ga želi na vsak način zanikati.

Nasploh je bilo za prvih 100 dni Golobove vlade značilno, da se je vlada začela zapletati pri številnih prvih proti-kriznih manevrih, od cen goriva do zapletov pri odkupu pšenice, toda mediji so pozornost usmerili drugam. Morda zato, ker je bila prioriteta urejanje razmer na RTV Slovenija ter kadrovski cunami od zdravstva do zadnjega oddelka na ministrstvu?

https://twitter.com/Domovina_je/status/1567907904392404992

Poletje iluzornega obilja

Po trenutnem vzdušju v javnosti lahko vidimo, kakšno nasprotje je Golobovih 100 dni v primerjavi s prejšnjo vladno ekipo. Poleg tega, da Janševa vlada po zaslugi medijev in protestnikov sploh ni imela pravice do omenjenih '100 dni miru', so mediji problematizirali vsako operativno delovanje ministrstev in vsak ukrep ministrov. Ironično pa v času trenutne vlade, ki sicer producira veliko sestankovanja ter govoričenja, ko ima vlada očitno nenavadno strmo krivuljo učenja, kako sploh operativno voditi zadeve, odločnih ukrepov na prihajajoče razmere pa še ni na vidiku, slovenski mediji Golobu asistirajo pri ustvarjanju sproščenega vzdušja. Toda ali se od sproščenosti in zaupanja lahko živi?

Na to je na nek način v odmevnem intervjuju opozoril ekonomist Igor Masten, ki je trenutno obdobje označil kot ''poletje iluzornega izobilja''. Zdi se, da redke opozorilne glasove ter vsakogar, ki bi želel pokvariti idilo, mediji ter medijsko-nevladniški aktivisti takoj označijo za ''janšista'' oz. ''fašista'' ter ga s tem utišajo. Zdravstvo bo vsakršne obremenitve zmoglo, o virusu se sploh ne bo govorilo, gospodarske krize ne bo, denarna pomoč in subvencije ne bodo v breme proračuna kot pod Janšo, energetsko krizo bomo rešili z začasnimi zaprtji celotnih obratov in s čakanjem na delo, v državi vlada politični mir, denarja bo dovolj za vse.

A vendarle se na tem mestu poraja vprašanje, ali ne držijo opozorila nekaterih, kot npr. vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata, da ''Velika pričakovanja običajno prinesejo tudi velika razočaranja.''

Ob zaostrovanju razmer v svetu lahko še naprej pričakujemo, da bo vlada osredotočena ne na boj z energetsko in prehrambno draginjo ter politično nestabilnostjo v Evropi, temveč na boj z novim direktorjem TV Slovenija Urošem Urbanijo. Ko pa bo ta ovira ''pometena'', bo 8. marec podal naslednje prioritete. Iz tega vidika na koncu politična situacija ob nastopu obeh vlad niti ni tako zelo drugačna: prejšnja vladna desna sredina je levi opoziciji ponudila sodelovanje, a bila sprejeta na nož. A prav tako je tudi sedaj ob nastopu Goloba desna sredina tokrat v vlogi (sicer tolikokrat iskane) konstruktivne opozicije levi vladi zopet ponudila sodelovanje ter še enkrat več bila zavrnjena, češ 'da bo vlada pometla z njimi'.

Zdi se, da bo na koncu glavna razlika, po kateri bomo sodili nastopa obeh vlad, dejstvo, da je pred dvema letoma razprtije želel premostiti povezujoči predsednik Pahor. Jesenske predsedniške volitve bodo morda na žalost poskrbele, da bomo v vročo jesen in zimo vstopili oslabljeni tudi iz tega političnega vidika.