Kako je Rusija v Nigru Francozom vzela 1000 ton urana

Zakaj je biti prisoten v Afriki ključnega varnostnega in ekonomskega pomena, pokaže primer ruskega državnega terorizma, ko so s pomočjo vojaške diktature v Nigru francoskemu podjetju Orano vzeli 1000 ton že plačanega urana, oziroma rumene pogače.

V Nigru je pred dobrimi tremi leti na oblast prišla vojaška hunta s pomočjo Rusije, podobno kot v Čadu, Maliju in Burkini Faso. Danes v omenjenih državah vladajo vojaške klike, ki so zahodnim državam zaprle vrata in dovolile Rusiji in njenim plačancem iz Afrika Corps, ki so nadomestile skupino Wagner, nadzor nad ključnimi strateškimi rudniki urana, zlata in redkih zemelj.

Vojaška hunta v Nigru nacionalizira rudnike in jih preda Rusiji

Centralno-afriške države so postale nekakšen afriški divji zahod, ki ga vojaške hunte ne obvladajo, države pa so preplavili ruski plačanci in džihadistične teroristične organizacije. Trenutno je Afrika najpomembnejša celina za širjenje Islamske države in Al-Kajde, napadi pa so postali dnevna stalnica, kajti režimi in ruski plačanci obvladujejo v glavnem mesta, rudnike in letališča, velikanska malo poseljena območja pa so izjemnega pomena za širjenje teroristične infrastrukture. Poleg tega je samooklicani predsednik Nigra in voditelj vojaškega udara general Abdourahamane Tchiani suspendiral licenco za rudarjenje urana francoskemu podjetju Orano.

Francosko državno podjetje je leta 2023 podpisalo pogodbo za upravljanje rudnika SOMAIR (Société des Mines de l'Air) do leta 2040, leta 2024 pa je Tchiani brez razloga prekinil pogodbo na pritisk Rusije. Tako Orano ni le izgubil upravljalske pravice, ampak tudi vse dosedanje investicije in uranovo rudo v skladiščih rudnika. Tchiani je nacionaliziral rudarsko družbo Aïr Mining Company, kjer je imel Orano 63 % delež, 36 % pa državni Sopamin. Enostavno je vojaška hunta s pomočjo Rusije ukradla francoski delež podjetja. Leta 2025 je ruski Rosatom podpisal pogodbo z Nigrom za nov ekosistem upravljanja z jedrsko energijo, kar vključuje rudnike, distribucijo, prodajo rumene pogače in državno elektro infrastrukturo.

Kraja rumene pogače – drama se začne

Po vojaškem udaru leta 2023 so se poleg Islamske države in Al-Kajde za rumeno pogačo začele zanimati Rusija, Kitajska in Iran. Orano je po nacionalizaciji Aïr Mining Company sicer sprožil pravni spor z mednarodno arbitražo, vendar je jasno, da vojaška hunta na kakršnekoli odločitve v prid Orana ne bo pristala. Na ta način sta vojaška klika v Nigru in Rusija prišli do 1300 ton rumene pogače, ki jo je financirala družba Oran. Tchiani je bil pred krajo rumene pogače v stiku z ruskim predsednikom Putinom, ki verjetno ni le vedel za prihajajočo krajo, ampak jo je verjetno tudi vzpodbudil. Prišlo je do prodaje rumene pogače Rusiji s strani vojaške hunte, ki z rudnikom in izkopom produkta ni imela nikakršnih stroškov, zato lahko govorimo o večjih popustih.

27. novembra se je iz skladišča v Arlitu-u odpravil konvoj tovornjakov, ki je prevažal vsaj 1000 ton urana, oziroma rumene pogače za predelavo v gorivo, transport pa je varovalo 31 ruskih plačancev iz Africa Corps. Orano je tam skladiščil 1300 ton urana, ki ga ni mogel prepeljati iz Nigerije, ker je transport ovirala vojaška hunta. Družba Oran je takoj v sporočilu za javnost obsodila krajo in sporočila, da bo sprožila pravne spore proti vsem državnim ali privatnim podjetjem in akterjem, ki bodo kupovali ukradeno rumeno pogačo. Konvoj je bil sprva namenjen v Lomé v Togu, kjer ne moremo mimo dejstva, da je bil le teden dni pred krajo urana voditelj Toga Faure Gnassingbé v Moskvi na obisku pri Putinu. Tchiani je nato 2. decembra sporočil, da bo Niger ponudil ukraden uran mednarodnim trgom, omenili pa so dva partnerja, Rusijo in Iran. Leta 2024 je Africa Intelligence ugotovila, da se je iranska vlada na skrivaj dogovarjala z vojaško hunto v Nigru za nakup 300 ton rumene pogače.

Medtem je v pristanišču Lomé v Togu čakala ruska ladja TM Matros Ševčenko, ki je v preteklosti prodajala ukradeno ukrajinsko žito v Rusijo in Egipt. To ladjo ruska vlada ekskluzivno uporablja za črne operacije in tipično deluje izven uradnega nadzora. Konvoj ni mogel direktno v Togo preko meje z Beninom, ki se še ni odprla po državnem udaru leta 2023, zato je konvoj moral skozi prestolnico Niamey. Tam se je konvoj iz neznanega razloga ustavil na lokaciji ob letališču ter obstal. Kot kaže, so se načrtovalci odločili, da ne gredo v Togo, zato je tovorna ladja TM Matros Ševčenko odplula iz pristanišča Lomé. Kasneje sta med 7. in 12. januarjem na letališče v Niameyu pristali ruski tovorni letali IL-76, kar potrjuje spremembo načrta transporta. Ali gre za transport manjšega že prodanega naročila, ni jasno, ker lahko omenjeno letalo transportira okoli 60 ton rumene pogače. Morda je bil načrt, da se prepelje del rumene pogače z letalom, del pa gre kasneje naprej v Togo. Načrt v sredini januarja ni bil jasen, vsekakor pa ga je prekrižala Islamska država.

Teroristični napad na letališče v Niameyu

V noči iz 27. na 28. januar je Islamska država izvedla napad na letališče v Niameyu. Glede na to, da niti hunta niti ruski plačanci ne nadzoruje podeželja in toka informacij, nakazuje da ima Islamska država svoje ljudi v rudniku, letališču, ali pa celo konvoju, da so lahko prišli do informacij o natančnem skladiščenju rumene pogače na letališču. Napad se je začel z droni in eksplozijami, ruski plačanci iz Africa Corps pa so potrdili, da je nigrska vojska ravnala zaspano in neučinkovito, zato je glavni del boja padel ravno nanje. Rusija, ki niti najmanj ne zaupa vojaški hunti, ima zato stalno prisotno večje število plačancev, kar je verjetno pripomoglo k temu, da rumena pogača ni padla v roke Islamski državi. Trenutno naj bi bilo vseh 1000 ton urana še vedno skladiščenih na letališču v Niameyu.

Celotna zadeva pa je postala dvoboj med ruskimi in francoskimi oblastmi, kjer Rusija obtožuje Francijo, da načrtuje vojaške udare proti centralno-afriškim državam. Tchiani je šel tako daleč, da je Francijo, Benin in Slonokoščeno obalo celo obtožil načrtovanja terorističnega napada na letališče skupaj z Islamsko državo. Islamska država je 1. februarja uradno potrdila napad na letališče ter sporočila, da so uspeli poškodovati vojaški helikopter Mi-171, uničiti nadzorno vojaško letalo DA42 ISR, poškodovati nekaj civilnih letal in en hangar. Glede na to, da so napad v izvedli prostovoljci na motorjih, štejejo napad kot velik uspeh.

Kakšni so premiki Francije in zahodnih držav

Francija je začela ponovno vzpostavljati stike s centralno-afriškimi državami, ki jih je po neumnosti opustila. Predsednik Čada Deby je 30. januarja prispel na obisk k predsedniku Macronu, ker si želi ponovno tesnejših vezi s Francijo, kajti ne pozabimo, da je ravno Deby leta 2024 izgnal francoske sile in podjetja iz Čada. Toda jasno je tudi voditeljem po vojaških udarih, da Rusija ne ponuja tistega, kar so pričakovali – trdno ekonomsko osnovo in varnost. Zavedajoč se pomembnosti regije, so ZDA ponovno odprle komunikacijske in diplomatske kanale, ki so jih zanemarjali zadnjih dvajset let. Nick Checker, šef Biroja za Afriko ter izkušen diplomat, je bil poslan v Sahel za ponovno vzpostavitev ekonomskih in varnostnih odnosov v Sahelu. Za razliko od Evrope se ZDA zavedajo, da je potrebno sprejeti realne razmere, kar je jasno sporočil voditeljem Sahela, da ZDA ne bodo pogojevale odnosov z uvajanjem demokracije in človekovih pravic. Ta nov odnos je ZDA odprl vrata v Sahelu.

ZDA in Evropa se morajo vrniti v Afriko, sicer bo imela EU kmalu v Mediteranu ruske in kitajske baze. Kako je lahko ogroženo gospodarstvo EU, lahko vidimo že iz delne blokade plovnih poti skozi Rdeče morje s strani Hutijev. Migracijski tokovi v EU, preprodaja drog in terorizem so realne grožnje. Po drugi strani pa si je Evropa z vsiljevanjem zelenega prehoda, demokracije in človekovih pravic v mnogih državah Afrike zaprla vrata. Toda včasih je potrebno upoštevati 'realpolitik', ki odpre za varnostno in ekonomsko sodelovanje. Istočasno lahko zahodne države, ki so še vedno privlačne ravno zaradi človekovih pravic in svobodnejšega življenja, sčasoma z dobro propagando in delnim pogojevanjem utrejo pot tudi v Afriki. Toda dokler afriške države ne bodo ekonomsko uspešne in varne, do takrat bo Evropa morala sprejeti ravno ta 'realpolitik', ki je pogoj za ponovni vstop na celino.