Kako je Trump po neumnem demokratom omogočil prevlado in kaj to pomeni za Ameriko

V sredo smo bili priča prvemu nasilnemu prevzemu ameriškega kapitola (tj. stavba sedeža kongresa) po letu 1814, ko so stavbo požgali Britanci. V stilu BLM in Antifa izgrednikov v lanskem letu so Trumpovi privrženci vdrli v stavbo ravno v času potrjevanja elektorskih glasov.



Niso uspeli. Sejo je kongres nadaljeval v četrtek in kljub nekaterim ugovorom s strani republikanskih senatorjev, je ameriški kongres potrdil Joea Bidna za novega ameriškega predsednika. Razgrajači so zapečatili Trumpovo politično usodo, ameriškim konservativcem pa s tem naredili škodo v svetovnem merilu.

Januarska katastrofa republikancev se je začela v Georgiji

Predvolilne napovedi v drugem krogu senatne tekme v ameriški zvezni državi Georgija so bile tokrat točne. Senatorja sta postala demokrata Raphael Warnock (temnopolti pastor, zagovornik marksizma in Fidela Castra) in v tesnejšem boju Joe Ossoff, ki je s 33 leti postal najmlajši ameriški senator.

Dosedanja senatorja, republikanca Kelly Loeffler in David Perdue in poraženca volitev sta tako »poskrbela«, da bo razmerje moči v senatu 50:50, kar pomeni, da so republikanci izgubili večino, saj bo v neodločenih primerih odločal glas demokratske podpredsednice Harrisove. Demokrati bodo tako nadzorovali vse tri izvršno-zakonodajne veje oblasti v ZDA, predsedniku Bidnu pa bo ob demokratski večini v obeh domovih kongresa bistveno lažje vladati.

Na koncu je bilo vse odvisno od Georgije

Ob novembrskih volitvah je bilo zelo jasno, da so kljub predvideni zmagi Bidna republikanci resnični zmagovalci volitev. V predstavniškem domu so pridobili sedeže, Pelosijeva ima v 435 članskem spodnjem domu kongresa le 11 glasov več od republikancev. Še večje presenečenje pa je bilo, da so republikanci obdržali veliko več sedežev v senatu, kot je bilo pričakovati (povprečne napovedi za senat so bile +4 v korist demokratom).

Pred drugim krogom volitev v Georgiji sta za favorita veljala oba, tako Loefflerjeva kot tudi Perdue, ki bi se z nekaj tisoč glasovi celo izognil drugemu krogu (v prvem krogu je dobil 49,73 %).

Letošnja senatna tekma v Georgiji je verjetno prva senatna tekma v zgodovini, ki je dobila tako veliko pozornost medijev. Medijska mašinerija, ki svoje politične simpatije z demokrati niti ne skriva, je spoznala, da je Bidnovo predsedovanje ob McConnelovem nadzoru senata obsojeno na propad, in zato bistveno poskrbela za mobilizacijo demokratskega volilnega telesa z dnevnimi novicami o rasni in spolni barvitosti Bidnovega kabineta, bodoči narodni enotnosti in koncu temnega obdobja za ZDA.

Demokrati bodo nadzorovali vse tri izvršno-zakonodajne veje oblasti v ZDA, predsedniku Bidnu pa bo ob demokratski večini v obeh domovih kongresa bistveno lažje vladati.

Po razkolu pri demokratih, razkol tudi pri republikancih

A pristranskost medijev tudi v tem primeru ni nobeno presenečenje in zato republikanci razlogov za svoj neuspeh v eni izmed zgodovinsko najbolj rdečih držav tu ne morejo iskati. Če smo ob novembrskih volitvah govorili o razklani demokratski stranki (ki to še vedno je, a se je v ključnem trenutku poenotila in izvolila Pelosijevo za predsednico predstavniškega doma), je dolgotrajno Trumpovo vztrajanje, da je zmagal na volitvah, povzročilo velik prepad tudi pri republikanski stranki.

Podpiranje Trumpa je sprva pomenilo upanje v učinkovitost ameriškega pravnega sistema. Zaradi volilnih nepravilnosti in prevar je bilo vloženih mnogo tožb na različnih sodnih instancah, vendar so zaradi pomanjkanja dokazov redko katere sploh dobile priložnost predstavitve pred sodišči.

Z vsako izgubljeno državo v Trumpovem sodnem boju je vse več republikanskih politikov »prestopilo«, s 14. decembrom in potrditvijo elektorskih glasov tudi vodja senatne večine, Mitch McConnell in z njim večina senatorjev.

To je pomenilo razkol, sploh ker je Trump povezoval podporo njegovi zmagi z zvestobo »resničnim« konservativnim vrednotam, čeprav so bile njegove izjave in dejanja v izdihljajih njegove administracije daleč od konservativnosti. Dogajanje je ključno škodilo volitvam v Georgiji. Izkazalo se je namreč, da je težko motivirati volivce, če v eni sapi pozivaš k udeležbi na volitvah, v drugi sapi pa trdiš, da so volitve ukradene in da so bile vnaprej odločene.

Nasprotovanje že usklajenemu paketu in podpora socialistov

Trumpovo pomanjkanje politične modrosti se je najbolj izkazalo pri nasprotovanju že usklajenega in iz obeh strani političnega spektra potrjenega zakonodajnega paketa za pomoč po pandemiji. Paket sta potrdila tudi senatorja iz Georgije, ki sta to poudarjala v svoji kampanji. Zadnji »konservativni« žebelj v krsto Perdua in Loefflerjeve je bil tik pred božičem prav Trumpov poziv kongresu, da naj poveča Covid dodatek za posameznike na 2000 dolarjev, ker naj bi bilo predvidenih 600 dolarjev za Američane sramotnih.

Nastala je absurdna situacija, v kateri sta Cortezova in Sanders z demokratsko stranko podprla Trumpove zahteve, na drugi strani pa so ostali republikanci, ki so skozi celotno usklajevanje poskušali omejiti obremenjevanje proračuna. Na koncu so izpadli kot da so republikanci tisti, ki zavirajo pomoč Američanom, pa čeprav so bili prav Pelosijeva in demokrati tisti, ki so prekinili usklajevanje paketa nekaj mesecev pred novembrskimi volitvami, spretno prevalili krivdo koronavirusne katastrofe na Trumpa in s tem pomagali Bidnu pri izvolitvi.

https://twitter.com/realDonaldTrump/status/1341537886315950080?s=20

Zadnji poskusi v senatu

Trump je v svoji veliki želji po drugem mandatu želel, da bi podpredsednik Mike Pence (ki vodi skupno kongresno sejo, ki potrdi končne rezultate volitev) enostransko preložil certifikacijo glasov in s tem zakasnil inavguracijo. Pence, Trumpov najbolj zvesti zaveznik, se temu ni uklonil in s tem tudi pokazal, da je šel predsednik s svojo ambicijo predaleč v rušenje institucionalne strukture.

Vse je v rokah demokratov

Novembrske volitve (in tudi drugi krog volitev v Georgiji) zagotovo niso bile tako čiste, kot hočejo predstaviti mediji (ki so še pred petimi minutami govorili, da je Trump ruski vohun in zato nelegalni predsednik), ob takšni količini oddanih glasovnic po pošti so nepravilnosti neizogibne.

Vendar so republikanci z notranjim razkolom in izgubo večine v senatu zapravili edino možnost, kjer bi lahko vplivali na spremembe. Če bi republikanci obdržali senat, bi lahko vršili močan nadzor nad Bidnovo administracijo, hkrati pa bi sprožili preiskave volilnih nepravilnosti in pozivali k spreminjanju volilne zakonodaje. Ob porazu v Georgiji pa so to le oddaljene želje in izgubljena priložnost.

https://twitter.com/RepJayapal/status/1346686036072673280?s=20

Še več, republikanci so prisiljeni zavzeti defenzivne položaje, Chuck Schummer po izgredih celo predlaga aktivacijo 25. člena ustave, ki bi omogočil takojšnjo odstavitev Trumpa. Demokrati bodo lahko brez težav sprejemali tudi ostalo zakonodajo, verjetno bodo višali davke, sprejemali zdravstveno in okoljsko zakonodajo. Verjetno je, da bodo (kot je napovedal Biden) legalizirali 11 milijonov nelegalnih migrantov in s tem močno povečali svojo volilno bazo.

Demokrati utegnejo celo razširiti vrhovno sodišče in povečati število zveznih držav (DC in Portoriko), kar bi verjetno zacementiralo demokratsko oblast za naslednje desetletje.

Demokrati utegnejo celo razširiti vrhovno sodišče in povečati število zveznih držav (DC in Portoriko), kar bi verjetno zacementiralo demokratsko oblast za naslednje desetletje. Pri teh vprašanjih so republikanci na milost in nemilost prepuščeni zmernemu demokratskemu senatorju iz Z. Virginije Joe Manchinu, ki je zagotavljal, da takih reform ne bo podprl, a dejstvo je, da je v vseh pomembnih trenutkih do sedaj sledil liniji svoje stranke.

Izgubljen moralni kapital

Še bolj od praktičnega političnega poraza in popolne demokratske premoči v izvršno-zakonodajni oblasti za naslednji dve leti pa bolj bode v oči izguba moralnega kapitala. V dveh mesecih je Trump zapravil vse, kar je v štirih letih zgradil.

Izkazal se je kot voditelj, ki sicer blebeče (in tvita) veliko neumnosti, a zna stati za konservativnimi vrednotami, braniti svobodo govora, veroizpovedi in se upreti medijem, velikim tehnološkim podjetjem in radikalnim levim ideologijam. Dosežki na mednarodni sceni, krepitev NATA, mirovni sporazumi na Bližjem vzhodu, nižanje davkov, največja zaposlenost v zgodovini … Vse to tone v pozabo zaradi Trumpove trme in nesposobnosti drugih republikanskih voditeljev, da bi ga uspeli »ukrotiti«.

Sploh pa je moralni kapital zapravljen zaradi včerajšnjega razgrajanja in nasilja na kapitolskem griču. Kot zagovorniki »reda in miru« so ameriški konservativci v preteklosti svoje nestrinjanje večinoma pokazali na miroljuben način, tokrat pa so se poslužili »mostly peaceful« strategije protestništva, ki ga je v drugi polovici leta 2020 prakticirala Antifa in BLM izgredniške skupine.

Kako naprej?

Pred ameriškimi konservativci je dolga in trnova pot do poenotenja v politični borbi, v tem času pa nas lahko na tej strani Atlantika zabavajo progresivni ekcesi v kongresu, kot je bila npr. molitev kongresa ob novem sklicu, ko je pastor v znamenje »enakosti spolov« po koncu molitve rekel poleg Amen (lat. tako je) and a-women (men-moški, women-ženska).

Na žalost vse »napredne ideje« v nekaj letih pridejo tudi čez lužo, zato se tudi na tej strani verjetno ne bomo dolgo časa smejali.

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1346195106450321415?s=20