Kako se znebiti preiskave? Tako, da kupiš preiskovalca

Vlada je minuli teden za tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani imenovala tudi Davida Lapornika. Sporočilo vlade pri bralcu na prvi pogled morda niti ne vzbudi pretiranega zanimanja. Vse dokler ne ugotovi, da gre za namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki preiskuje predsednika te iste vlade. In dokler ne ugotovi, da bo vladni sklep njegov odhod med tožilce najverjetneje onemogočil sprejem dokončnih odločitev v odmevnih protikorupcijskih preiskavah predsednika vlade Roberta Goloba: ali zaradi Lapornikovega odhoda v tožilske vrste ali pa zaradi videza nasprotja interesov. Trditev v naslovu je načelna, podobnost z resničnimi dogodki, o katerih pišemo v nadaljevanju, pa naključna.

»Nekdo bi moral izgubiti službo«

»Golob je od mene kot od ministrice zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva, saj se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji.« Tako je 23. oktobra predlani pred preiskovalno komisijo DZ o pritiskih na delo policije dejala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar. Opisano je ponazorila na več primerih: »Še celo več, zato, da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo.« In še, da sta s tedanjim generalnim direktorjem policije Boštjanom Lindavom imela nalogo »očistiti policijo janšistov«.

Da se je predsednik vlade kar mimo notranje ministrice želel dobiti s tedanjim šefom policije, je že pred tem razkril nekdanji šef policije Boštjan Lindav. Golob da mu je želel postaviti par vprašanj, kar se mu je zdelo neobičajno z vidika integritete obeh funkcij. Na to seveda ni pristal. »Predsednik vlade je izvoljen predsednik izvršilne veje oblasti, ne pomeni pa, da je božanstvo in se bom vrgel na zobe zaradi njega,« je tedaj povedal Lindav in navedel tudi več primerov konkretnih poskusov vplivanja Goloba na kadrovske poteze v policiji.

Zazvoniti bi morali alarmi

Usklajenost nekdanje notranje ministrice in šefa policije je očitno predsednika vlade prisilila, da je moral vsaj del korespondence vendarle priznati. »Edina resnica, ki jo je povedala, je bila ta, da sva se maja, preden je bila imenovana, dogovorila, da ima eno samo nalogo, in to je, da očisti policijo janšistov,« je povedal.

Golob je te besede izrekel na način, kot da s tem ne bi bilo nič narobe. Na policiji in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) bi morali že ob tem stavku zazvoniti vsi alarmi. Premier je namreč pritiske na delo policije prostodušno priznal. Pa čeprav zakonodaja jasno določa, da predsednik vlade nima neposrednih operativnih pooblastil za imenovanje kadrov v policiji.

»Tisti, ki molči in hodi s sklonjeno glavo, umre vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat,« je Bobnarjeva ob odstopu s položaja citirala misel sodnika Giovannija Falconeja. Znameniti italijanski sodnik, ki je deloval v drugi polovici 20. stoletja in se specializiral za preiskave zločinov mafije. Ali je na to v svojem sklepnem govoru namignila tudi tedanja notranja ministrica, ni znano. Toliko bolj pa je javnosti jasno, kaj se je na notranjem ministrstvu in v policiji začelo dogajati po njunem odhodu.

Policija vendarle z ovadbo

Sporno oziroma nezakonito imenovanje generalnega direktorja policije. Vsaj zelo vprašljive prakse centra za varovanje in zaščito. Izrazito poslabšanje varnosti v državi s porastom kaznivih dejanj in odmevnimi napadi s strani Romov. Kadrovska stiska in slabe delovne razmere policistov. Domnevna vpletenost ministra Boštjana Poklukarja in tedanjega šefa policije Senada Jušića v preiskavo trgovine z belim blagom. Sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč. In še bi lahko naštevali.

No, policija je vendarle zmogla zoper premierja spisati kazensko ovadbo in jo posredovati specializiranemu državnemu tožilstvu. Golob je osumljen kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Ovadba je tako sledila očitkom, ki jih je Tatjana Bobnar izrekla pred preiskovalno komisijo, še pred tem pa konec leta 2022 očitno navedla tudi v naznanilu tožilstvu in KPK: »Da bi jaz ostala ministrica, bi moral nekdo izgubiti službo.«

Ali bo specializirano državno tožilstvo, ki denimo niti ene od kopice ovadb zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića doslej ni uspelo pripeljati do obsodilne sodbe, drugače ravnalo v primeru Goloba, je vprašanje za milijon evrov. Če pa kot merilo za obsodbo vzamemo Jankovićevo izjavo za hrvaško nacionalno televizijo, da ne bo obsojen, ker je nasprotnik prvaka SDS Janeza Janše, potem se najbrž niti Golobu ni treba pretirano bati.

S premestitvijo Lapornika do nesklepčnosti KPK?

Nekaj časa je kazalo, da bi drugače lahko ravnala Komisija za preprečevanje korupcije. Še marca letos je namestnica predsednika KPK Tina Divjak pojasnjevala, da je komisija opravila že vsa zaslišanja ter pregledala nove informacije in dokaze. In da bo komisija po njeni napovedi svoje delo »zagotovo opravila pred volitvami«.

Zadnja poteza vlade pa pred to napoved postavlja velikanski vprašaj. Drugega namestnika predsednika KPK Davida Lapornika, ki bi se mu mandat iztekel šele 26. oktobra prihodnje leto, je namreč prejšnji teden imenovala za tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, o čemer so se pred dnevi razpisali kolegi na Info360. A zakaj je to tako pomembno za zgodbo o premierju oziroma za preiskavo njegovih pritiskov na delo policije?

Senat KPK šteje tri člane, predsednika in dva namestnika. Za sklepčnost ob sprejemanju odločitev pa mora imeti vsaj dva člana. Predsednik KPK Robert Šumi se je zaradi osebnega znanstva s Tatjano Bobnar iz postopka v primeru preiskave ravnanja Roberta Goloba že izločil. Ostala sta torej Divjakova in Lapornik. Za sklepčnost zadostuje.

Na KPK sicer poudarjajo, da bo Lapornik ostal na komisiji vse do imenovanja novega namestnika, Toda tudi če bi Lapornik odšel šele čez nekaj mesecev, bi že dejstvo, da ga je vlada imenovala za državnega tožilca, lahko ob njegovem odločanju o ravnanju predsednika vlade vzbujalo vsaj videz nasprotja interesov. Zaradi česar bi se moral iz odločanja izločiti. V senatu torej ostane samo še ena namestnica, ki pa sama ne more sprejeti nikakršne odločitve.

Mimogrede: prav Lapornik je imel v času tretje vlade Janeza Janše izzive s politiko. Njegovo ime se je namreč po pisanju Info360 pojavljalo med kandidati za delegiranega evropskega tožilca, vendar mu vladajoči niso naklonjeni. Vključen pa je bil tudi v postopke KPK, ki so se dotikali Janševega premoženja, zlasti v zadevi Trenta.

»Skoraj atomska bomba«

Ali bi torej lahko šlo celo za usklajen manever oziroma ali je Lapornik »dobil ponudbo, ki je ni mogel zavrniti«, si ne drznemo ugibati. Ne glede na odgovor na to vprašanje pa uganka o povodih za imenovanje Lapornika za tožilca vsled zapisanega dobi logičen možen odgovor: preprečiti sprejem dokončne odločitve v primerih Golobovih pritiskov na delo policije in njegovih nočitev v Karigadorju. V vili Tomaža Subotiča, ki ga je ista vlada najprej imenovala v svet celjske bolnišnice, nato pa še v svet ljubljanske psihiatrične bolnišnice.

Kot je prepričan analitik in novinar Bojan Požar, gre »skoraj za atomsko bombo, vrženo na slovensko notranjepolitično sceno«. Čeprav je postopek za imenovanje Lapornika formalno vodilo ministrstvo za pravosodje, brez vednosti premierja Goloba po oceni Požarja gotovo ni šlo. In če se je z Golobom kot preiskovancem tajno dogovarjal za novo službo, takšno ravnanje izrecno potrjuje njegovo koruptivnost, pojasni Požar. Golobu po navedbah novinarja na ta način uspelo dokončno kontaminirati državni organ, ki ga preiskuje. Kako je Golob na vladi glasoval ob imenovanju Lapornika, pa mu iz njegovega kabineta (še) niso odgovorili.

V tem kontekstu pa bo izjemno zanimivo spremljati, kakšen bo odnos Gibanja Svoboda do kandidatov za Lapornikovega naslednika in do naslednjega namestnika, ki ga bo imenovala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Toliko bolj, ker odnos med predsednico republike in premierjem v zadnjem obdobju ni ravno prijateljski.