Kdo vse je Goloba pozval k obljubljenemu odstopu?

KPK je v torek ugotovil, da je predsednik vlade Robert Golob ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto. V opozicijskih strankah so spomnili na njegovo obljubo, da bo odstopil s položaja, če bo KPK ugotovila kršenje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – na omrežju X so se za osvežitev spomina pojavili tudi posnetki dotične izjave. »Takrat sem si integriteto predstavljal popolnoma drugače,« je Golob povedal na 24ur Zvečer. Zbrali smo nekatere odzive.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier Robert Golob v primeru očitkov nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar kršil integriteto. Očitala mu je, da je nedopustno vplival na delo policije – kar naj bi bilo razvidno tudi iz dveh sporočil, ki jih je KPK razkrila v končnih ugotovitvah. Komisija je med drugim zapisala, da Golob kot predsednik vlade RS ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri ministrici za notranje zadeve in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji. Golob meni, da njegovi sporočili ne predstavljata kršitve integritete. Golobov odvetnik Stojan Zdolšek je ocenil, da so ugotovitve KPK nezakonite in napovedal, da bodo postopek nadaljevali na sodišču. Zvrstilo se je več pozivov h Golobovemu odstopu, sam pravi, da bodo odločali volivci. Po napovedi KPK bo odločitev o zadevi Karigador prav tako znana že pred volitvami.

Odvetnik nekdanje notranje ministrice Luka Švab je za medije dejal, da sta ti dve sporočili samo dva izmed številnih dokazov, ki sta jih pred različnimi organi navedla Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Kot je dejal, s celotno odločbo še ni seznanjen. A je poudaril, da je treba pri SMS-sporočilih upoštevati kontekst. Vsebina sporočil po njegovih besedah jasno kaže, da se je pred, med in po poslanih sporočilih nekaj dogajalo. Tatjana Bobnar je decembra 2022 poleg prijave na KPK zaradi suma storitve kaznivega dejanja podala prijavo tudi na državno tožilstvo. Policija je na državno tožilstvo podala kazensko ovadbo, tožilstvo pa je vložilo zahtevo za preiskavo.

»Predsednik vlade, ki krši standarde integritete, v normalni evropski državi nima več moralne avtoritete za vodenje vlade,« so prepričani Demokrati Anžeta Logarja. Opomnili so, da so stranke aktualne koalicije v preteklosti od drugih političnih strank zahtevale najvišje politične standarde. Odziv na to dogajanje bo po njihovih besedah pokazal, ali te standarde zagovarjajo tudi znotraj lastne koalicije ali uporabljajo dvojna merila.

»Politična kultura je na točki, ki bo brez ustreznega odgovora vseh zdravorazumskih sil krenila na pot brez povratka,« so še zapisali in ocenili, da je Slovenija na prelomnici. Golob želi igrati vlogo koordinatorja preostanka levega političnega pola in jih dirigirano popeljati na volitve. »O tem, kakšno moralno in politično avtoriteto ima Robert Golob po ugotovitvah KPK, ta hip torej odločajo tako prvaki teh strank, kot bodo odločali tudi volivke in volivci 22. marca,« so zatrdili.

V Prerodu Vladimirja Prebiliča so mnenja, da se bo moral Golob sam odločiti, kako nadaljevati. Zatrdili so, da je integriteta edina valuta politika. Poleg integritete so izpostavili tudi težo dane obljube oz. besede. »Če želimo, da bodo ljudje zaupali politiki, da dela v njihovem interesu, je spoštovanje integritete in izogibanje konfliktom interesov nujno,« so poudarili. Prebilič je vesel, da je neodvisna institucija prišla do prišla do ugotovitev. »Tako jaz kot tudi naša stranka spoštujemo odločitve neodvisnih institucij in tukaj ni prostora za razpravo, saj so stvari jasne,« je dejal in dodal, da če tega ne bomo podprli vsi v naši družbi, se nam slabo piše.

V stranki Zaupanje so ocenili, da gre za resno ugotovitev državnega organa, ki presega raven pravnih formalnosti in odpira vprašanje politične, moralne in osebne odgovornosti predsednika vlade. Golob je po njihovih besedah na položaj predsednika vlade stopil z visokimi obljubami o integriteti, etiki in drugačni politični kulturi. Še več – ob začetku mandata je sam javno poudaril, da bi v primeru kršenja integritete odstopil. »Ugotovitve KPK kažejo, da so bile te obljube kršene, zato v Stranki Karla Erjavca – Zaupanje menimo, da mora predsednik vlade ravnati skladno s svojimi besedami,« so bili jasni. Opomnili so, da ne gre zgolj za vprašanje pravne odgovornosti, temveč za vprašanje zaupanja javnosti v institucijo predsednika vlade in v pravno državo. »Integriteta ni abstrakten pojem, temveč temelj politične verodostojnosti,« so poudarili. 

»V tem primeru ne gre za kazenski postopek, temveč za upravni postopek pred KPK. Načelo domneve nedolžnosti velja izključno v kazenskih postopkih, zato se nanj v tem primeru ni mogoče sklicevati. Ko KPK ugotovi kršitev integritete, gre za jasno ugotovljeno neetično in neintegritetno ravnanje. Če predsednik vlade prisega na pravno državo in visoke standarde politične kulture, mora prevzeti polno politično in moralno odgovornost. To pomeni odstop s funkcije in tudi odpoved kandidaturi na prihodnjih volitvah,« je poudaril predsednik sveta stranke Zaupanje in nekdanji predsednik KPK Boris Štefanec. Goloba so pozvali k takojšnjemu odstopu in tudi k temu, da se odpove kandidaturi na volitvah.

Hm? Komu pa je bila dana ta beseda pred volitvami? Robotom? pic.twitter.com/almwU7il06

— Janez Janša (@JJansaSDS) January 14, 2026

Janez Janša (SDS) je izpostavil, da Golob ni kršil integritete, ustave in zakona s sporočiloma, ampak z naročilom ministrici, da policijo očisti vseh, ki so politično opredeljeni drugače kot pripadniki vladajoče koalicije. To je Golob sam priznal v kamero na novinarski konferenci in v studiu RTV Slovenija. Po Janševi oceni bodo tako ugotovitve na sodišču padle, kar je že vnaprej vključeno v scenarij. Sporočilo je bilo po njegovi oceni namenjeno utrjevanju oz. predvsem popravljanju vtisa v javnosti, da država premore »neodvisne« institucije, ki se nepristransko lotevajo vseh po enakih vatlih. »Nič ni dlje od resnice. Poročilo KPK-ja, s katerim so rušili našo vlado januarja 2023, je bilo z dokazano lažno vsebino poslano v javnost brez možnosti prizadetih, da v zakonskem sedemdnevnem roku podajo odgovore, ki morajo biti objavljeni hkrati s poročilom,« je spomnil. Napovedal je, da Golob ne bo odstopil in pojasnil, da sporočilo ni bilo rušenje, ampak svarilo.

»To pomeni, da on razume tudi vse druge zakone po svoje. To pa je zaskrbljujoče in če pogledamo njegovo štiriletno delo, je delal točno tako. Vse zakone, vse predpise, vse procese je razumel po svoje ali še bolje, sebi v prid,« se je Vida Čadonič Špelič (NSi) odzvala na Golobove besede, da si je integriteto predstavljal popolnoma drugače. Njegove besede kažejo na to, da nima integritete, prav tako ne kompetenc za vodenje vlade in da ni mož beseda. »To je pravzaprav stalnica njegovega vodenja. Veliko, po navdihu, všečno obljubiti in potem takoj na to pozabiti. Ampak eno so obljube, ki so seveda na nek način prevara volivcev, drugo pa je, da se kot predsednik vlade, prva politična osebnost v državi, izkazuješ za eno, v resnici pa se na koncu pokaže popolnoma drugo,« je zatrdila poslanka, ki je tudi članica preiskovalne komisije DZ-ja, ki je preiskovala sume nedopustnega političnega vplivanja na policijo. Sumi so se po njeni oceni potrdili.

Odvetnik Radovan Cerjak je poudaril, da Goloba nikakor ne brani – njegovo vlado je ocenil za najbolj nesposobno – vendar pa se mu zdi, da ima Golob ob odločitvi KPK v marsičem prav. »Ne morem se znebiti občutka, da je tudi ta odločba KPK, ki so jo izdali v primeru Roberta Goloba, isto skropucalo. Sedaj se zaganjajo v gospoda, ki je politično truplo, prej pa so leta proučevali dva njegova SMS-ja,« je ocenil in se ob tem navezal na svojo izkušnjo s KPK. Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je javno izjavila, da je kršitev integritete lahko en sam ali pa 100 sms-sporočil. »Zakaj to ne velja za člane KPK. David Lapornik je dokazano prepozno prijavil vsaj del svojega nepremičnega premoženja. Evidentno je kršil zakon! Toda, če ste pomislili, da je KPK njegovo ravnanje opredelil kot kršitev integritete, potem se motite,« je zapisal in pojasnil, da je v Lapornikovem primeru predsednik KPK ugotovil, da ni šlo za kršitev integritete, pač pa je storil majhno administrativno napako. Opozoril je na dvojna merila komisije.

Za Pirate so takšna ravnanja nesprejemljiva, saj spodkopavajo zaupanje ljudi v ključne državne institucije. »S tovrstnimi ravnanji se tlakuje pot avtoritarizmu in razgradnji demokratične družbe v bodoče,« so zapisali v stranki, ki jo vodi Jasmin Feratović. Po njihovih besedah država ni predsednikovo osebno podjetje, nad katerim lahko vrši neomejeno moč. S tem, da ne želi odstopiti, je Golob pokazal tudi, kakšen odnos ima do svoje lastne funkcije, do neodvisnih institucij in do celotne države. »Predsednik vlade je vršil pritisk na ministrico, naj ta odpusti in prerazporedi točno določene zaposlene v policiji,« so prepričani Pirati, v relativizaciji ugotovitev KPK-ja vidijo normalizacijo zlorabe oblasti.

Suvereni so zapisali, da si Golob oblast razlaga kot osebno pravico, ne pa kot ustavno in zakonsko omejeno odgovornost. »​KPK je nedvoumno ugotovila, da je Golob želel posegati v kadrovanje policije, da je na notranjo ministrico izvajal pritisk in da gre v tem primeru za povsem jasno zlorabo položaja,« so zatrdili in pojasnili, da integriteta ni stvar interpretacije, temveč spoštovanja zakonskih določb. »Če predsednik vlade ne razume meja svojih pristojnosti, ni težava v zakonih ali institucijah, ampak v načinu vladanja,« so ocenili v stranki, ki jo vodi Dejan Kaloh. 

Miha Kordiš (Mi, socialisti) je dejal, da bi pogovore o morebitnem odstopu predsednika vlade pričakoval, če ne bi bili tik pred volitvami. Po njegovem mnenju se bodo odstopi tako ali tako zgodili, ljudje bodo na volitvah povedali svoje.

»V SD spoštujemo neodvisnost pravnih institucij in ugotovitve KPK jemljemo resno, saj se o integriteti ne more in ne sme razpravljati le politično, temveč tudi v okviru poštenih in transparentnih postopkov, ker je integriteta temelj zaupanja v javne funkcionarje,« so poudarili v stranki SD. Po njihovem mnenju bo za nadaljnje delovanje koalicije do državnozborskih volitev potreben odprt in iskren pogovor, saj lahko ugotovitve komisije koalicijo postavijo pred nove izzive. Vodja poslancev SD Meira Hot je v Odmevih poudarila, da gre za odprt postopek, na katerega je mogoča pritožba, zato vsebine ne more komentirati.

»Vsi dobro veste, s kakšno situacijo smo se soočili in na kakšen način je delovala policija v času prejšnje vlade,« je vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič spomnila na volilne zaveze njihove. Zatrdila je, da v Svobodi podpirajo delo premierja – ena od nalog premierja je po njenih besedah tudi dnevno dogovarjanje z ministri o nalogah in njihovo dnevno preverjanje. V stranki pa so ponosni tudi na opravljeno delo v državnem zboru. »Rezultati so znani,« je poudarila.

V Levici so povzeli ugotovitve KPK – da je premier z dvema sporočiloma o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo ter s tem kršil integriteto. Poudarili so, da bodo na koncu volivci odločili, če je ravnal v skladu z načeli integritete ali ne. Opomnili so, da komisija Goloba ni pozvala k odstopu. »Ostajamo v vladi, nadaljujemo delo, volitve so čez dobra dva meseca, postopek pa se bo moral zaključiti na sodišču,« je dejal sekretar poslanske skupine Levice Alan Medveš.

»Zadeva bo pravnomočna, ko bo o njej dokončno odločilo sodišče. Do takrat mora počakati vsak, ki bi želel to zadevo komentirati z določeno težo,« je dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Pripomnila je, da bi se bilo dva meseca pred volitvami bolje osredotočiti na delo, ki ga je še treba opraviti do izteka mandata ter na priprave na volitve. 

»Če bo KPK v zadevi Bobnar ugotovila kršitev integritete, bi moral premier odstopiti,« je poudarila predsednica Nataša Pirc Musar – pred enim letom v intervjuju za N1. Iz urada predsednice so sporočili, da se predsednica republike do pravnomočnosti postopka ne bo opredeljevala do odločitev neodvisnih institucij. »V Sloveniji, ki je pravna in demokratična država, ima vsak posameznik pravico do sodnega varstva zoper odločitve državnih organov,« so zapisali