Karl Ivan Novak: poveljnik slovenskega dela kraljeve Jugoslovanske vojske v domovini
- 13. 8. 2025 ob 20:17
- 9 komentarjev
Skorajda dve leti se je Kraljevina Jugoslavija uspešno izogibala sodelovanju v vojni, ki je konec 30. let izbruhnila v Evropi in se razširila po svetu. Aprila 1941 je bilo miru konec in po enajstih dneh vojne je 17. aprila jugoslovanska vojska kapitulirala.
Kralj in vlada sta zbežala v London in tu oblikovala tako vlado v izgnanstvu kot tudi Jugoslovansko vojsko v domovini, ki je še naprej vodila odpor proti okupatorju. Odpor proti okupaciji vsekakor ni bil enoznačen, saj so upor in revolucijo praktično v istem času izvedli tudi partizani. Komunistično vodstvo partizanov je vstajo pojmovalo kot lastno in je odločno nasprotovalo kakršnemukoli odporu, ki bi potekal mimo njihovega vodstva.
Četniški vojvoda
Spor med Jugoslovansko vojsko v domovini oziroma četniki ter partizani pod komunističnim vodstvom je bil zato neizogiben. Begunska vlada v Londonu je za poveljnika vojske imenovala generala Dražo Mihajlovića. Ta pa je za poveljnika slovenskih enot, t. i. plave garde, imenoval nekdanjega generalštabnega polkovnika Karla Ivana Novaka.
Ob tem je treba pojasniti naslednje: begunska vlada v Londonu je bila del zavezniške koalicije proti nacistom in v nobenem primeru kolaborant. Naloga Jugoslovanske vojske v domovini je bila boriti se za osvoboditev domovine. Razlika je bila le v tem, da ta vojska ni bila komunistična in da ni izvajala revolucije.
Leta 1905 rojeni Novak je bil slovenski četniški vojvoda in generalštabni polkovnik. V letih 1941–43 je bil poveljnik slovenskega dela Jugoslovanske vojske v domovini, po tem letu pa predstavnik jugoslovanske kraljeve vojske pri zavezniškem poveljstvu v Italiji.
Po porazu Italije je bila jugoslovanska kraljeva vojska poražena v spopadu s partizani v Grčaricah med 8. in 10. septembrom 1943 in je prenehala obstajati kot oborožena sila. Preprosto rečeno, partizanske sile so s fizično silo odstranile vsako konkurenco v boju za prevzem oblasti in boju proti okupatorju. Novak je pobegnil v Italijo in se tam pridružil zavezniškim silam. Še v Sloveniji je ustanovil obveščevalno službo, povezano z vlado v Londonu.
Po letu 1945 nove oblasti niso imele prav nobene želje po sodelovanju s predstavniki kraljeve oblasti. Sporazum Tito-Šubašić so izigrali za pridobitev mednarodnega priznanja. V domovini pa je oblast prevzela komunistična partija in odstranila vse, ki so oporekali njeni oblasti.
Naloga Jugoslovanske vojske v domovini je bila boriti se za osvoboditev domovine. Razlika je bila le v tem, da ta vojska ni bila komunistična in da ni izvajala revolucije.
Operativec Cie
V takšnih okoliščinah Novak doma ni imel kaj iskati. Po vojni je sodeloval z britansko obveščevalno službo, ob svoji smrti leta 1975 v Atenah pa je bil operativec ameriške obveščevalne službe Cia.
Življenjska zgodba Karla Ivana Novaka nam pove, da položaj v Sloveniji v času 2. svetovne vojne ni bil črno-bel. Ni šlo za enostaven in edini osvobodilni boj komunističnih partizanov zoper okupatorje, ampak si je za to prizadevala tudi begunska vlada in bila v tem boju poražena.
(D212, 50)
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Pred 34 leti si je slovenska osamosvojitev nadela krono
Mesec se bo o minimalni plači pogovarjal s socialnimi partnerji
V SLS, Fokus in NSi potrjujejo skupni nastop na volitvah, presenečenje iz Fokusa
Brodnjak politikom jasno sporočil: »Tako ne gre več«
Na volišča je treba v nedeljo
Populizem brez meja
Ekskluzivno za naročnike
Na volišča je treba v nedeljo
Populizem brez meja
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
Prihajajoči dogodki
Lutkovna predstavaFriderik, grajska podgana
Pripovedovalska predstava Zajčkova hišica
Janko in Metka
Adi Smolar
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
Domovina št. 233: »Vse moje knjige temeljijo na dokumentih«
9 komentarjev
Andrej Muren
Z vojaškega stališča se Novak ni najbolje izkazal, sicer svojih ljudi ne bi nastanil v slabo branljivh Grčaricah. Podobno napako so naredili s koncentracijo vaških stražarjev na Turjaku. Oba poraza slovenskih čet sta zadala hud udarec protikomunistični obrambi.
Seveda je treba omeniti absolutno premalo poudarjeno zgodovinsko dejstvo, da so se partizani po kapitulaciji Italije s pridobljenim orožjem pognali nad svoje rojake, ne pa nad prodirajoče Nemce. Pred slednjimi so strahopetno pobegnili.
Kdo je torej bil izdajalec slovenskega naroda?
IgorP
Čakaj malo, Komentator! Govoriš sedaj o Jugoslovanski vladi v izgonu, ne pa slovenski! To pa je velika razlika!
IgorP
Komentator
14. 08. 2025 06:19:53
Kaj je sedaj, bomo izvedeli, kdo je leta 1941 sestavljal slovensko vlado v izgonu? Ali pa kar neki larifari .......
Komentator
26. aprila 1942 Miha Krek, SLS-ov vodja v Jugoslovanski vladi v izgonu, je v naslovu Slovencem razglasil vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezeterji od strani vojnih sodišč SLS-ova in druge legije so prisegle Mihailovicu pozneje pa Hitlerju. Koga zanima si lahko preber vec tukaj: https://sl.wikipedia.org/wiki/Druga_svetovna_vojna_na_Slovenskem#Odnosi_z_Mihailovi%C4%87em_in_%C4%8Detniki
korosec.france
Torej je to tisti Novak, ki je, tako sem bral iz vsaj dveh demokratičnih virov, tik pred napadom partizanov z italijanskimi težkimi topovi na slovenske četnike v Grčaricah 1943, izginil kot kafra, torej zapustil položaj, dezertiral ob, baje, nekakem izgovoru, da mora nujno v Ljubljano na posvet. Seveda , vsi so vedeli, da so Grčarice absolutno neprimeren kraj za bitko z zbirajočimi se partizani, vedeli so, da obkoljeni in obstreljevani z težkim topništvom nimajo nobene šanse...zakaj jih poveljnik ni povedel v preboj in zakaj je dezertiral, ve samo on.
Igor Ferluga
Drži, da je bil kot poveljnik v Ljubljani, takrat ko se njegove enote poskusale ubraniti na Grčaricah. A enako velja za Peterlina kot poveljnika vaških straž, ki so se zbrale in branile na Turjaku.
IgorP
Komentator
14. 08. 2025 06:19:53
Kdo pa je predstavljal med 2. sv. vojno slovensko vlado v izgnanstvu? Dravska banovina je bila takrat!
Komentator
Evo dejstev kot jih pisejo zahodni zgodovinarji. Po omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležov in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje. Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skor vse pobili, in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem. Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane.
V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila pot starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšića in Karla Novaka na srećanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil v partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Slovenska vlada v izgonu je razglasila cetnike za edino legitimno vojsko, vse ostale za izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezeterji od strani vojnih sodišc. Novak je ustanovil Plavo gardo in Štajerski baltaljon, ki se je preimenoval v Legijo smrti, in z 1.731 članov postala najvecja enota italijansko-kolaborantskega PPKM.
Zaradi kolaboracije s fasisti in nacisti, zavezniki so 1943. odpovedali vso podporo cetnikom in priznali partizane kot zaveznisko vojsko
Igor Ferluga
Škoda, da je bila povozena nekomunistična odporniska vojska, ki je imela vso legitimiteto legalne begunske vlade v Londonu, v kateri so sedeli tudi slovenski demokratični voditelji. Tako Karl Novak kot Vladimir Vauhnik sta bila že na pogled markantna človeka in bistra oficirja. Kljub temu nista zmogla preprečiti dihotomnega razpada slovenstva na boljseviske revolucionarje in protirevolucionarje, zaznamovane s pretirano kolaboracijo z na poraz obsojeno okupatorsko silo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.