Kdaj se lahko začne izkop nezakonitega kanala C0? To bo zdaj storil odvetnik Golob, ki je ustavil Jankovića

Po veliki sodni zmagi lastnikov zemljišč na trasi kanala C0 in nevladne organizacije Alpe-Adria-Green je ljubljanski župan Zoran Janković, soočen z novinarskimi vprašanji, na ljubljanskem gradu izjavil, da bo sam vedno spoštoval vse sodbe upravnih sodišč, toda že namignil, da bo tudi zadnjo odločitev Upravnega sodišča poskušal spodbijati. Ob tem je zavrnil, da bi ga skrbelo, ker prihaja do menjave vladne garniture, saj se očitno vrača Janševa vlada, ki je pred šestimi leti z odločbo ministrstva za okolje pod vodstvom Andreja Vizjaka že ustavila gradnjo kanala, ko je zahtevala, da se izdela študija presoje vplivov na okolje.

Janković se je obenem izgovarjal, da ne stoji on za odločitvami, da je MOL samo stranka z interesom in da so nezakonite odločbe izdajali drugi, upravna enota in ministrstva pod vlado Roberta Goloba. Skratka, namočil je tako nekdanjo načelnico upravne enote, na katero je pritiskal za dovoljenja, kot vlado, ki mu je tlakovala pot do izgradnje kanala. Janković ob tem te dni doživlja svojevrsten paradoks; če mu je en Golob, Robert, vsa ta leta omogočal, da je na ministrstvih zmagoval proti okoljevarstvenikom, zdravnikom in kmetom, ga drugi Golob, odvetnik Klemen, »ruši« in mu podira načrte s svojimi uspehi na sodiščih.

Tina Seršen ni imela pooblastil

Kot izhaja iz sodbe, je Upravno sodišče natančno obrazložilo, zakaj sekretarka Tina Seršen ni imela pooblastil, da bi se podpisala pod tako pomembno odločbo, ki zadeva kar 400.000 ljudi. Oprlo se je na citat 16. In 17. člena ZDU-1. »Iz njih ne izhaja, da je z izdajo takega pooblastila državni sekretar pooblaščen tudi za izdajanje odločb, vodenje postopka in odločanje po ZUP. To ne izhaja niti iz vsebine konkretnega pooblastila, ki ga je predložila toženka v postopku. In ker je ZUP glede teh vprašanj lex specialis, to pomeni, da ima tožnica prav, ko zatrjuje, da Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za vodenje in odločanje v tem postopku. Podpis uradne osebe namreč izkazuje voljo organa in je izkaz načela zakonitosti, saj služi potrditvi, da je postopek vodila (in odločbo izdala) oseba, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje (31. člen ZUP) …«

Če pa uradna oseba, ki je odločbo podpisala, veljavnega pooblastila nima, to po presoji sodišča pomeni, da zakonitosti akta ni mogoče preizkusiti. Sodišče zato zavrača ugovor MOL, da bi morala tožnica izkazati tudi, kako je obravnavana kršitev pravil postopka vplivala na zakonitost odločitve. Sodišče se tudi ni spuščalo v vprašanje ustreznega pooblastila za vodenje in odločanje po ZUP za generalno sekretarko Tejo Božovič Holc, ki naj bi dejansko izdala izpodbijano odločbo. Spomnimo, to so naknadno, ko je afera s Seršenovo postala javna, odgovorili Domovini, rekoč, da se je Seršenova samo podpisala, ker je želela pred pogromom javnosti zaščititi uradnike na ministrstvu.

Zloglasni sklep ARSO

Sodišče se v nadaljevanju opredeljuje še do tožbenega ugovora, da sklep ARSO 2016 ni pravnomočen, kar bi pomenilo, da pogoji za izdajo odločbe Seršenove po 2. točki prvega odstavka 274. členu ZUP niso bili izpolnjeni. Ker je leta 2022 s sklepom Vrhovno sodišče RS dopustilo lastnici zemljišča, da v 15 dneh vloži pritožbo zoper sklepa ARSO iz let 2015 in 2016, to pomeni, da v času izpodbijane odločbe sklep ARSO 2016 ni bil pravnomočen in še vedno ni, saj je ta zaveda še na sodišču.

To pa pomeni, da je bil v tem delu napačno uporabljen zakon. »Ker je lastnica imela pravico vložiti pritožbo zoper sklep ARSO 2016, to pa je tudi vložila, in potem vložila še tožbo v upravnem sporu, do nastopa pravnomočnosti tega sklepa vse do odločitve Upravnega sodišča o njeni tožbi ni moglo priti. Ali je bil sklep ARSO 2020 v času vložitve pritožbe zoper sklep ARSO 2016 že pravnomočen, na odločitev ne vpliva, enako tudi ne, da v času odločanja o sklepu ARSO 2020 ni bila vložena nobena pritožba zoper sklep ARSO 2016. Pravno relevantno je le, ali je bila v času odločanja o uporabi tega izrednega pravnega sredstva pravnomočna drugačna odločitev o isti zadevi, tj. v tem primeru sklep ARSO 2016.«

Desetletna saga

Kot smo na Domovini že poročali, je zadeva stara deset let. V letih 2015 in 2016, ko je Zoran Janković pridobival svoja prva gradbena dovoljenja za kanal C0, je zahteve vlagal po koščkih in se s tem spretno izogibal obvezni izdelavi študije presoje vplivov na okolje, ki je obvezna za projekt kot celoto. Jankovića je nato leta 2020 ustavilo šele ministrstvo za okolje in prostor, ki ga je pod tretjo Janševo vlado vodil Andrej Vizjak in je pod svoje okrilje vzelo ARSO ter odločilo, da kanal, ki je na delih obdan tudi z betonsko kineto, nujno potrebuje presojo vplivov na okolje.

Zadeva se je ustavila za tri leta, saj je bil ljubljanski župan Janković neuspešen s pritožbami na ministrstvo, uspelo pa mu je šele s tožbo na upravnem sodišču. Slednje je namreč odločbo iz leta 2020 razveljavilo iz procesnih razlogov z argumentom, da Vizjakovi niso dovolj dobro pojasnili, zakaj je študija potrebna, če pa je ARSO že v letih 2015 in 2016 odločal, da takšna študija ni potrebna.

Ministrstvo je moralo odločati še enkrat. In ker je vmes okoljski resor prevzelo Gibanje Svoboda, natančneje Bojan Kumer, so šli z odločbami na roke Jankoviću. V ponovnem odločanju je državna sekretarka Tina Seršen izdala odločbo, da presoja vplivov na okolje za kanal C0 ni potrebna, ker je ARSO o tem že odločal. Tu sta bili storjeni dve veliki napaki.

Prva je, da odločbi iz let 2015 in 2016 nista pravnomočni in se Seršenova ne bi mogla sklicevati nanje. Leta 2021 je po letih sodnih bojev lastnikom zemljišč na Vrhovnem sodišču uspelo, da jim je prisodilo možnost postati stranski udeleženci v postopku. Leta 2016 se namreč sploh niso smeli pritožiti na odločitev ARSO, da kanalizacija, ki poteka čez njihovo zemljišče, ne potrebuje presoje vplivov na okolje.

Kot drugo pa Seršenova ni imela narejenega izpita iz upravnega postopka, ki bi ga potrebovala za podpisovanje pod tovrstne odločitve, kar so ugotovili lastniki zemljišč in se pritožili. Tudi inšpekcija, ki so jo poslali na ministrstvo, je podala identične ugotovitve in naložila odpravo strokovnih napak, a zgodilo se ni nič. Nasprotniki kanala, ki jih že od leta 2020 zastopa odvetnik Klemen Golob, so se morali tudi sami s tožbo obrniti na upravno sodišče.

Kaj bo storila nova vlada

Zaradi iste zadeve je tožila tudi nevladna organizacija Alpe - Adria - Green in upravno sodišče je prav danes ugotovilo, da deset let stare odločbe ARSO niso pravnomočne in da jih ne morejo več uporabiti kot razlog, da se Zoran Janković izogne presoji vplivov na okolje. V praksi to pomeni, da spet velja Vizjakova odločba iz leta 2020 in da so vsa gradbena dovoljenja, ki so bila že pridobljena brez študije, nična. Kanal pa seveda ne bi vzdržal nobene strokovne presoje.

Zato ekipa odvetnika Klemna Goloba v prihodnjih dneh vlaga dve tožbi: eno za ničnost vseh gradbenih dovoljenj in drugo za izkop cevi v celoti. Zadeva pa se najprej vrača na MOPE, ministrstvo, ki ga bo v kratkem nova vlada ukinila in združila v enotno okoljsko ministrstvo. Kolikor je slišati, lastniki zemljišč računajo, da bo nova garnitura priznala vse storjene strokovne napake. Že zdaj je jasno, da bo projekt težko kadarkoli dobil uporabno dovoljenje. Rok se izteče februarja prihodnje leto, sicer bo EU treba vračati skoraj 70 milijonov evrov kohezijskih sredstev.

Ekipa odvetnika Klemna Goloba v prihodnjih dneh vlaga dve tožbi: eno za ničnost vseh gradbenih dovoljenj in drugo za izkop cevi v celoti. 

Golob: 'Drekovoda' ne bo

Odvetnik Klemen Golob je v prvem odzivu dejal, »da sodišče pritrjuje našim trditvam v tožbi, da Tina Seršen ni imela ustreznega pooblastila za vodenje in odločanje v tem postopku. Podpis uradne osebe namreč izkazuje voljo organa in je izkaz načela zakonitosti, saj služi potrditvi, da je postopek vodila in odločbo izdala oseba, ki za to izpolnjuje predpisane pogoje (31. člen ZUP) oziroma, da je odločbo izdala pooblaščena uradna oseba pristojnega organa.«

Golob tudi sam opozarja na izjemno pomemben zaključek sodišča v 47. točki obrazložitvi, »kjer je sodišče zapisalo, da imamo prav, sklep ARSO 2016 v času izdaje odločbe ni bil pravnomočen, kar že ves čas javno in tudi v vseh tekočih postopkih vztrajno opozarjam. Sklep ARSO 2016 torej tudi danes ni pravnomočen, kar pomeni, da imamo izdana gradbena dovoljenja za drekovod in opravljen grob poseg v okolje na podlagi nepravnomočne odločitve o tem, ali je presoja vplivov na okolje potrebna ali ne, kar je škandalozno.«