Zloraba živali v Sloveniji ni nujno kaznivo dejanje – se bo zakonodaja končno spremenila?

Influenser Aleksander Repić - Nepridiprav je v sredo objavil posnetke, na katerih naj bi moški spolno zlorabljal kobilo. S pomočjo sledilcev je kmalu ugotovil njegovo identiteto, primer pa je prevzela policija. Slednja naj bi ugotovila elemente kaznivega dejanja, pri spolni zlorabi živali v Sloveniji namreč ni samoumevno, da gre za kaznivo dejanje – pred leti je pri podobnem dogodku storilec dobil le globo. Pri aktualnem incidentu pa vse kaže, da je osumljenec v preteklosti že bil nasilen – na sodišču se zagovarja zaradi povzročitve hude telesne poškodbe svojemu očetu.

V sredo so se na družabnih omrežjih pojavili posnetki moškega, ki naj bi zlorabljal kobilo – precej nazorne posnetke je objavil influenser Aleksander Repić - Nepridiprav. Objavil je le določene kadre, ki razkrivajo obraz storilca, sporni deli posnetka pa po njegovih navedbah niso namenjeni javni objavi. Celoten posnetek naj bi bil dolg skoraj eno uro. Repić je sledilce prosil za pomoč pri prepoznavi storilca, kot je povedal, je ime dobil že v desetih minutah. »Tega človeka je treba najti, ker policija mu pravno gledano ne more nič, razen da mu izda plačilni nalog, ker je to prekršek. Spolna zloraba živali je očitno prekršek pri nas. Zame je to zelo sporno in si res želim najti tega človeka,« je dejal Repić, ki se je želel s storilcem pogovoriti. 

Nato je vplivnež sporočil, da je dobil informacijo, da so policisti ugotovili elemente kaznivega dejanja. To je označil za dobro novico. »Če ga najdemo – upam, da ga najdemo – bo ta tudi kazensko preganjan,« je dejal. Po naših informacijah osumljenca kamere v zadnjem času niso posnele le enkrat. Bližnji upajo, da bo osumljenec dobil strokovno pomoč in ne kakšnega fizičnega napada oz. maščevanja javnosti.

Spolni stik z živaljo v Sloveniji še vedno ni kaznivo dejanje

Spomnimo, leta 2016 je prišlo do odmevnega primera spolne zlorabe treh kobil v Stožicah. Ljubljančan – nekdanji policist, je moral takrat plačati 2.400 evrov globe. Tožilstvo v njegovem dejanju namreč ni videlo mučenja živali oziroma v kazenskem zakoniku niti ni bilo spolne zlorabe živali. Do podobnega dogodka naj bi v Stožicah prišlo tudi že dve leti prej (2014) – policija je s storilčeve kape vzela dnk, v sistemu ga niso našli in s tem se je zadeva končala. Sodeč po posnetkih je takrat po vsej verjetnosti šlo v obeh primerih za isto osebo.

Pred desetimi leti so v Združeni levici vladi predlagali sprejetje zakona, ki bi med drugim z zaporom do treh let kaznoval osebo, ki spolno zlorabi žival. Pod zakon se je podpisalo 62 poslancev, a ga je takratni minister Goran Klemenčič zavrgel – kot so poročali na 24ur, z besedami, da »si s tem politiki ne bodo nabirali točk«. V mnenju so zapisali, da »v opis kaznivega dejanja dodana »spolna zloraba« v prvem odstavku sodi že v veljavno opredelitev surovega ravnanja ali nepotrebnega povzročanja trpljenja«. Tako je ostalo pri prekršku.

Kot vidimo, v kazenskem zakoniku še danes ni navedene spolne zlorabe oz. se mora na sodišču hkrati dokazovati povzročanje bolečine, stresa, poškodbo ali drugo trpljenje. V civiliziranih državah, kot so npr. Nemčija, Avstrija, Švica in Švedska je spolni stik z živaljo prepovedan sam po sebi.

Zadnji primer tako znova odpira vprašanje, ali bi zakonodajalec moral slediti nekaterim drugim evropskim državam in spolno zlorabo živali izrecno opredeliti kot kaznivo dejanje že zaradi samega dejanja – ne glede na dokazano stopnjo trpljenja. Če žival po pravnih merilih ne trpi dovolj, storilec v Sloveniji mirno odkoraka praktično nekaznovan. Živali se pušča živali na milost in nemilost sprevržencem, družbi pa se sporoča, da je takšna patologija sprejemljiva, dokler ni vidnih sledi. Čas bi že bil, da prenehamo z dolgoveznimi pravnimi analizami in v zakon jasno zapišemo, da je spolna zloraba živali zavržno dejanje, ki se ga mora kazensko preganjati. 

Ta sistemska brezbrižnost do nemočnih pa ni omejena le na živalski svet, ampak zrcali način, kako se družba še vedno odziva na človeške žrtve spolnega nasilja. Tudi na tem področju smo priča sprevrženi logiki, kjer mora žrtev namesto storilca nositi glavno breme dokazovanja. V neskončnih in ponižujočih postopkih mora vedno znova podoživljati zlorabo, medtem ko se pri storilcu upošteva vse možne olajševalne okoliščine – od težkega otroštva do nepoznavanja kulture. Znanih je več primerov, ki so se zaključili celo z oprostilno oz. zavrnilno sodbo. 

Prav je, da nas zlorabe živali prizadenejo in da se nanje odzovemo – to pove nekaj dobrega o družbi. Če znamo ob nasilju nad živaljo jasno reči, da je to nedopustno, bi morali enako odločno reagirati tudi pri zlorabah ljudi – brez relativiziranja, brez omahovanja. Merilo empatije ne bi smelo biti, kdo je žrtev, ampak kaj se žrtvi dogaja. Mimogrede, medtem ko je v javnosti slišati mnogo ogorčenja nad zadnjim dogodkom, zaščitnikov živali zaenkrat še ni bilo opaziti.

Moški ki naj bi zlorabljal kobilo, se na sodišču zagovarja zaradi pretepenega očeta

Oktobra 2023 je 24ur poročal, da je Mihael Andrej Osterc oz. Muhammed Musa Mihael Andrej Osterc pri azilnem domu grozil, da se bo razstrelil. Ob tem je vzklikal 'Allah akbar'. Kasneje se je izkazalo, da ni šlo za teroristično grožnjo. Policija je povedala, da je okoliške prebivalce pozno zvečer vznemirjala glasna islamska molitev, ki je odmevala iz parkiranega avta. Ob Ostercu, ki si je ob spreobrnitvi v islam spremenil ime, je v avtu sedel še Maročan – ki je po vsej verjetnosti prišel iz azilnega doma, saj je pred policijo nato tja tudi pobegnil. Oba sta zaradi kršenja javnega reda in miru dobila plačilni nalog.

Osterc se je v medijih pojavil spet letos, ker naj bi oktobra lani napadel svojega lastnega očeta. Sprla naj bi se zaradi njegove pošte, ki jo je oče odprl – sin ga je zato tako pretepel, da je oče po poročanju Dnevnika utrpel udarnino glave, pretres možganov, odliv krvi pod prvo možgansko ovojnico, udarnine v predelih desne bočnice, desne ličnice, spodnje čeljusti in obeh čeljustnih sklepov ter obojestranski zlom sedmega do devetega rebra. Ostercu je bil odrejen hišni pripor, na zatožno klop pa je sedel v začetku letošnjega leta – grozilo mu je do pet let zapora. 

Iz Osterčevega zagovora je bilo razumeti, da je bil žrtev večletnega očetovega zanemarjanja, v pretepu pa naj bi tudi sam utrpel poškodbe. Obdolženi je povedal, da ga je oče več let zlorabljal oziroma je bil do njega nasilen.

Na aprilsko obravnavo je bil vabljen tudi mlajši brat obdolženca, ki pretepa sicer ni videl. Osterc mu je povedal, da se je le branil in da je oče udaril prvi. Povedal je, da je bil starejši brat pri njiju dveh doma takrat le začasno in da do fizičnih obračunov ni prihajalo. »Je pa očeta motilo, ker se z bratom klanjava. Že prej je grozil, da naj greva na Rakovo jelšo in tam moliva,« je povedal. Med drugim je tudi povedal, da je starejši brat malo pred incidentom izgubil službo varnostnika. Mlajši brat je med preiskavo najprej s prstom pokazal na brata, kasneje pa je zatrdil, da je bil pod očetovim pritiskom.

Dejstvo, da se mu med tekočim postopkom zaradi nasilja v družini očita še ravnanje zoper žival, odpira vprašanje, ali to kaže na stopnjevanje ravnanj in ali bi moralo sodišče to upoštevati pri presoji ponovitvene nevarnosti. 

Treba pa je tudi vedeti, da je v islamu takšno početje strogo prepovedano (haram) in velja za zavržno dejanje. Islamsko pravo (šeriatsko pravo) spolne odnose z živalmi obravnava kot hudo moralno in versko kršitev, ki je v popolnem nasprotju z naravo, kot jo je določil bog. Islam uči, da so živali božja bitja, ki so ljudem zaupana v oskrbo. Vsaka oblika zlorabe ali povzročanja nepotrebnega trpljenja živali je velik greh. V primeru, da je moški nasilen do očeta in živali, bi islamsko sodišče to obravnavalo kot dokaz o popolni moralni izprijenosti.

Poročanje ne sme pomeniti lov na čarovnice

Obstaja nevarnost, da se takšne teme v medijih spremenijo v 'clickbait', kjer se namesto o sistemskih rešitvah razpravlja o podrobnostih gnusnega dejanja – kar nikakor ni prav. Vendar pa bi tišina v tem primeru lahko delovala kot tiha privolitev ali pometanje pod preprogo. Če sistem odpove, ima javnost pravico vedeti, da se med njimi giblje nepredvidljiva, morda celo agresivna oseba. Javno izpostavljanje pogosto tudi prisili institucije, da začnejo delati hitreje. Je pa ob tem treba izpostaviti, da javne objave tovrstnih dogodkov niso vabilo k javnemu linčanju ali celo k nasilnemu ravnanju.

Ob tem se je treba zavedati, da tudi družinski člani lahko postanejo tarča sekundarne viktimizacije – zato je pri javnem diskurzu treba biti toliko bolj previden. Treba je govoriti na glas, a premišljeno. Predvsem pa je treba opozarjati na sistemske pomanjkljivosti, ki bi v določenih primerih lahko bile hitro rešljive – pa kljub temu niso.