Kdo mlade muslimane spreobrača v teroriste?
Največji uspeh islamskih ekstremistov pri doseganju njihovih ciljev je zagotovo radikalizacija mladih fantov in deklet, mnogih rojenih imigrantskim staršem v Evropi. Ti so kar naenkrat v imenu Alaha pripravljeni ubijati druge ljudi na najbolj grozovite načine in pri tem žrtvovati tudi svoje življenje.
Kako lahko do tega pride in kdo tako manipulira s temi mladimi ljudmi, je v zanimivem video intervjuju za Deutsche Welle spregovoril psiholog in strokovnjak s področja islamskega ekstremizma, Ahmad Mansour.
Sogovornik je dodatno aktualen tudi zaradi lastne izkušnje z islamizmom, v katerega je bil vpet, a se mu je iz njegovih krempljev uspelo iztrgati.
Ahmad Mansour je v Izraelu rojeni Palestinec. V mladosti se je zatekel k islamističnemu nauku.
"V tistem obdobju sem šel skozi osebno krizo in sem mislil, da mi islamisti lahko pomagajo pri soočanju z njo. Vsega sem imel dovolj. V šoli so se spravljali name, bil sem sam. Nisem imel prijateljev. Bil sem depresiven, skrbela me je prihodnost, tako da je bilo biti del elitne skupine zelo dober občutek," pove o svoji izkušnji.
Kontakt z islamisti je navezal preko učnih ur Korana - najprej je šlo za navaden verski pouk o knjigi, kmalu nato pa je sledila še ideologija. In ta ideologija, pravi Mansour, je temeljila na sovraštvu.
"Zato danes lahko govorim o islamizmu, ker sem bil takrat sam islamist."
Danes ugledni v Berlinu živeči psiholog in strokovnjak za islamski terorizem pravi, da moramo nasilje razumeti v širšem smislu, kot ga obravnavamo ponavadi.
"Vprašanje je, kako definiramo nasilje. Na primer, če jaz nadlegujem svoje sestre in omejim njihovo svobodo, je to vrsta nasilja. Če nadlegujem in žalim sosedo, ker ne nosi naglavne rute, je to tudi vrsta nasilja. Našo definicijo nasilja moramo razširiti, gre za več kot za teroristične napade."
Glede radikalizacije mladih Mansour pojasnjuje, da poteka na treh nivojih. Prvi je psihološki faktor - tarča so ljudje, ki gredo skozi različne življenjske krize, kot so kriza identitete, depresija ali odsotnost očetovske figure.
Drugi nivo je sociološki - gre za ljudi, ki iščejo svojo identiteto in želijo pripadati elitni skupini.
Tretji nivo je ideološki - gre za način interpretacije vere in mladi, ki odraščajo v družinah, ki dopuščajo takšno interpretacijo, lahko postanejo radikalizirani.
Kljub vsemu mladi ne postanejo islamisti kar naenkrat, pravi Mansour. "Morda imajo neke vrednote, ki lahko vodijo k radikalizaciji, vendar se to ne zgodi vedno. Zato je tako zelo pomembna preventiva," pojasnjuje.
"Nemške oblasti pogosto govorijo o "turboradikalizaciji", vendar ta ne obstaja. Ljudje ne postanejo morilci čez noč, ampak imajo že prej določeno naravnanost, vrednote ter vedenjske vzorce. Gre za del procesa. Včasih lahko to prepoznamo, včasih ne moremo."
V svoji zadnji knjigi (Generation Allah, 2015) Mansour piše o današnji skupini k islamizmu nagnjenih mladih, ki jih poimenuje "generacija Alah". Pri tem se dotakne tudi vpliva salafizma na njihovo radikalizacijo. Salafizem v Nemčiji ni prepovedan, vendar je zaradi svojih naukov in ideologije znan kot problematičen.
Raziskave osebne zgodovine terorističnih napadalcev v Parizu, Bruslju, Berlinu, Würzburgu ... so po besedah Mansourja pokazale, da so ti mladci bili aktivni v določenih salafističnih skupinah.
"To gre preko interpretacije islama - je ideologija, ki temelji na dehumanizaciji ljudi, vzdrževanju popolnega nadzora nad njimi, aktivnem rekrutiranju novih članov in v ekstremnih primerih na uporabi nasilja proti zaznanemu sovražniku."
Ko religijska podskupina razvije fašistično ideologijo, opozarja Mansour, mora javnost, natančneje oblast, ukrepati. "Moramo spregovoriti in povedati, da to ni sprejemljivo."
Sam Masour podpira t. i. "razsvetljeni islam" in je mnenja, da bi bila za preprečitev radikalizacije potrebna reforma tradicionalnega islama. Večina islamskih organizacij v Nemčiji njegove zahteve po reformah ne podpira.
"Muslimani se morajo vprašati: kako lahko islam ustvari nekaj tako pošastnega? Kakšne vrste alternativo lahko ponudimo našim mladim? Zavzemati se moramo za demokracijo in za človekove pravice."
https://www.youtube.com/watch?v=GTJUaq-9Arc
Kako lahko do tega pride in kdo tako manipulira s temi mladimi ljudmi, je v zanimivem video intervjuju za Deutsche Welle spregovoril psiholog in strokovnjak s področja islamskega ekstremizma, Ahmad Mansour.
Sogovornik je dodatno aktualen tudi zaradi lastne izkušnje z islamizmom, v katerega je bil vpet, a se mu je iz njegovih krempljev uspelo iztrgati.
Ahmad Mansour je v Izraelu rojeni Palestinec. V mladosti se je zatekel k islamističnemu nauku.
"V tistem obdobju sem šel skozi osebno krizo in sem mislil, da mi islamisti lahko pomagajo pri soočanju z njo. Vsega sem imel dovolj. V šoli so se spravljali name, bil sem sam. Nisem imel prijateljev. Bil sem depresiven, skrbela me je prihodnost, tako da je bilo biti del elitne skupine zelo dober občutek," pove o svoji izkušnji.
Kontakt z islamisti je navezal preko učnih ur Korana - najprej je šlo za navaden verski pouk o knjigi, kmalu nato pa je sledila še ideologija. In ta ideologija, pravi Mansour, je temeljila na sovraštvu.
"Zato danes lahko govorim o islamizmu, ker sem bil takrat sam islamist."
Pomembni sta preventiva in reforma islama
Danes ugledni v Berlinu živeči psiholog in strokovnjak za islamski terorizem pravi, da moramo nasilje razumeti v širšem smislu, kot ga obravnavamo ponavadi.
"Vprašanje je, kako definiramo nasilje. Na primer, če jaz nadlegujem svoje sestre in omejim njihovo svobodo, je to vrsta nasilja. Če nadlegujem in žalim sosedo, ker ne nosi naglavne rute, je to tudi vrsta nasilja. Našo definicijo nasilja moramo razširiti, gre za več kot za teroristične napade."
Glede radikalizacije mladih Mansour pojasnjuje, da poteka na treh nivojih. Prvi je psihološki faktor - tarča so ljudje, ki gredo skozi različne življenjske krize, kot so kriza identitete, depresija ali odsotnost očetovske figure.
Drugi nivo je sociološki - gre za ljudi, ki iščejo svojo identiteto in želijo pripadati elitni skupini.
Tretji nivo je ideološki - gre za način interpretacije vere in mladi, ki odraščajo v družinah, ki dopuščajo takšno interpretacijo, lahko postanejo radikalizirani.
Kljub vsemu mladi ne postanejo islamisti kar naenkrat, pravi Mansour. "Morda imajo neke vrednote, ki lahko vodijo k radikalizaciji, vendar se to ne zgodi vedno. Zato je tako zelo pomembna preventiva," pojasnjuje.
"Nemške oblasti pogosto govorijo o "turboradikalizaciji", vendar ta ne obstaja. Ljudje ne postanejo morilci čez noč, ampak imajo že prej določeno naravnanost, vrednote ter vedenjske vzorce. Gre za del procesa. Včasih lahko to prepoznamo, včasih ne moremo."
V svoji zadnji knjigi (Generation Allah, 2015) Mansour piše o današnji skupini k islamizmu nagnjenih mladih, ki jih poimenuje "generacija Alah". Pri tem se dotakne tudi vpliva salafizma na njihovo radikalizacijo. Salafizem v Nemčiji ni prepovedan, vendar je zaradi svojih naukov in ideologije znan kot problematičen.
Raziskave osebne zgodovine terorističnih napadalcev v Parizu, Bruslju, Berlinu, Würzburgu ... so po besedah Mansourja pokazale, da so ti mladci bili aktivni v določenih salafističnih skupinah.
"To gre preko interpretacije islama - je ideologija, ki temelji na dehumanizaciji ljudi, vzdrževanju popolnega nadzora nad njimi, aktivnem rekrutiranju novih članov in v ekstremnih primerih na uporabi nasilja proti zaznanemu sovražniku."
Ko religijska podskupina razvije fašistično ideologijo, opozarja Mansour, mora javnost, natančneje oblast, ukrepati. "Moramo spregovoriti in povedati, da to ni sprejemljivo."
Sam Masour podpira t. i. "razsvetljeni islam" in je mnenja, da bi bila za preprečitev radikalizacije potrebna reforma tradicionalnega islama. Večina islamskih organizacij v Nemčiji njegove zahteve po reformah ne podpira.
"Muslimani se morajo vprašati: kako lahko islam ustvari nekaj tako pošastnega? Kakšne vrste alternativo lahko ponudimo našim mladim? Zavzemati se moramo za demokracijo in za človekove pravice."
Ahmad Mansour, psiholog in avtor, je v Izraelu rojeni Palestinec, od leta 2004 pa s svojo družino živi v Nemčiji.
Velja za strokovnjaka na področju islamizma ter se ukvarja s projekti in iniciativami proti radikalizaciji, proti zatiranju v imenu časti ter proti antisemitizmu v islamski skupnosti.
Je dobitnik številnih nagrad s področja širjenja strpnosti, med drugim je bil leta 2016 s strani države razglašen za Ambasadorja demokracije in tolerance.
Velja za strokovnjaka na področju islamizma ter se ukvarja s projekti in iniciativami proti radikalizaciji, proti zatiranju v imenu časti ter proti antisemitizmu v islamski skupnosti.
Je dobitnik številnih nagrad s področja širjenja strpnosti, med drugim je bil leta 2016 s strani države razglašen za Ambasadorja demokracije in tolerance.
https://www.youtube.com/watch?v=GTJUaq-9Arc
Zadnje objave
[VIdeo] BRIF #3: Svoboda v senci (19. 9. 2026)
19. 9. 2026 ob 9:00
Od črne kuhinje do ličkanja koruze: v Gorišnici dediščino ohranjajo z delom
18. 9. 2026 ob 18:56
Intervencijski zakon o dolgotrajni oskrbi soglasno potrjen
18. 9. 2026 ob 17:25
Matoz je za policiste napovedal ločen plačni steber
18. 9. 2026 ob 17:20
»Gospa von der Leyen, odslej sedite na klopi obtoženih!«
18. 9. 2026 ob 17:15
Golob bi razbremenil srednji razred, učinka za minimalno plačo ni razkril
18. 9. 2026 ob 16:55
Ekskluzivno za naročnike
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
18. 9. 2026 ob 9:00
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
18. 9. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
20
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
09:00 - 18:00
SEP
27
OCT
10
Pohod za življenje v Ljubljani
09:30 - 16:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.