Kdo so najbolje plačani menedžerji v Sloveniji in koliko zaslužijo

Najbolje plačani menedžer pri nas je po vsej verjetnosti Rus, in sicer Andrey Zubitskiy, predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ). Je tudi večinski lastnik te gospodarske družbe s 3.600 zaposlenimi. Njegovi prejemki naj bi bili v letu 2022 okoli 3,1 milijona evrov bruto. Prejemki prvega moža Krke, Jožeta Colariča, so precej za tem – leta 2023 so bili dobrih 1,4 milijona evrov bruto.

Koliko dejansko na leto z naslova vodenja SIJ prejme Andrey Zubitskiy, iz letnih poročil te družbe ni razvidno. V njih namreč ne pišejo o prejemkih posameznih vodilnih, pač pa zgolj, koliko prejme »ključno poslovodno osebje«. Uprava ima zgolj enega člana (ta je hkrati predsednik) – Zubitskiya, trije podpredsedniki pa so Tibor Šimonka (predsednik Gospodarske zbornice Slovenije), Viacheslav Korchagin in Igor Malevanov. V letu 2022 je »ključno poslovodno osebje« v SIJ glede na letno poročilo prejelo skupaj kar 25,5 milijona evrov. Pri Žurnalu so pisali, da se iz podatkov Furs lahko sklepa, da je najvišja plača v Sloveniji tega leta pripadla Zubitskiyu – 3,1 milijona evrov bruto. Še nekaj oseb je zaslužilo malo pod tri milijone evrov bruto. Je pa »ključno poslovodno osebje« v SIJ leta 2023 skupaj prejelo precej manj kot leto prej, »zgolj« 11,3 milijona evrov. Omeniti velja, da je Republika Slovenija še vedno četrtinska lastnica SIJ.

V letu 2022 je »ključno poslovodno osebje« v Slovenski industriji jekla glede na letno poročilo prejelo skupaj kar 25,5 milijona evrov.

Mesečna plača na dan

Povsem jasni pa so prejemki vodstva farmacevtskega giganta Krka iz Novega mesta. Tam zadev ne prikrivajo. V letu 2023 je predsednik uprave Jože Colarič prejel 1,38 milijona evrov bruto (559 tisoč evrov neto) ter še 33.360 evrov neto bonitet in drugih prejemkov. Od tega kar 27 tisoč evrov za menedžersko zavarovanje. Večji del njegove plače je variabilni, pri čemer Krka dosega odlične poslovne rezultate. Vseeno pa je z vidika povprečnega Slovenca nepredstavljivo, da ima nekdo na dan (če preračunamo 559 tisoč evrov neto na leto) kar 1.531 evrov neto. Torej povprečno mesečno neto slovensko plačo.

Tudi prejemki članov uprave so visoki. V letu 2023 je tako Aleš Rotar prejel 990.000 evrov bruto (407 tisoč evrov neto), Vinko Zupančič 828 tisoč evrov bruto, David Bratož 812 tisoč evrov bruto ter Milena Kastelic (delavska direktorica) 303 tisoč evrov bruto. Ogromen znesek razlike med bruto in neto plačo priča o izjemnih obremenitvah plač v Sloveniji pri najbolje plačanih (praviloma naj bi bili tudi najboljši) menedžerjih. Colarič vzbuja zaupanje v Krko tudi s tem, da je sam največji posamični lastnik kot fizična oseba. V lasti ima 22.500 delnic Krke, kar po trenutnem tečaju (140 evrov za delnico) znaša 3,15 milijona evrov. Za Krko je značilno razpršeno lastništvo. Država je lastnica dobre četrtine družbe, kar 41 odstotkov pa je v lasti fizičnih oseb.

Jože Colarič zasluži na čelu Krke vsak dan toliko kot povprečen Slovenec na mesec.

Denhof več kot Brodnjak

Tudi v družbi Salus, ki slovensko javno zdravstvo oskrbuje z zdravili in medicinskimi pripomočki, se vodilni ne morejo pritoževati nad prejemki. Predsednik uprave Žiga Hieng je tako v letu 2023 prejel 447.739 evrov bruto (210.587 neto), član uprave Gregor Jenko (sicer največji lastnik) pa 327.304 evrov bruto (168.337 neto). Med tistimi, ki poslujejo odlično, so tudi banke. To se pozna tudi pri prejemkih vodstev. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je  v letu 2023 zaslužil 768.447 evrov bruto, kar je okoli 120 tisoč evrov več kot leto pred tem. Tudi v NLB je država ohranila kontrolni delež lastništva – 25 odstotkov. Polovični delež je v lasti ameriških investicijskih skladov. Pri NKBM, ki je v lasti madžarske bančne skupine OTP, so člani uprave v letu 2023 skupaj prejeli 3,718 milijona evrov bruto. Koliko vsak posamezno, iz letnega poročila ni razvidno. Predsednik uprave je John Denhof, člani pa Sabina Župec Kranjc, Matej Falatov in Miha Kristl. Če razdelimo skupni znesek na štiri dele, šteje vsak prek 900 tisoč evrov, toda zelo verjetno je prejel Denhof občutno prek milijon evrov bruto.

Odstop vreden 150 tisočakov

Med družbami z najvišjimi prejemki vodilnih lahko izpostavimo še Petrol, v katerem ima država neposredno in posredno okoli tretjinski delež lastništva. V letu 2023 je Nada Drobne Popović kot predsednica uprave dobila na račun 611.472 evrov bruto (230.458 evrov neto), pri čemer je bilo kar 150 tisoč evrov bruto od tega odpravnina. Konec novembra 2023 je namreč odstopila, nasledil jo je Sašo Berger. Prejemki ostalih članov uprave omenjenega leta so bili: Jože Smolič (420.577 evrov bruto), Jože Bajuk (do avgusta 2023 411.865 evrov bruto) in Matija Bitenc (do 7. 12. 2023 403.435 evrov bruto). Za konec še zanimivost v zvezi z družbo GEN-I, ki jo je do novembra 2021 vodil sedanji premier Robert Golob. V letu 2020 je imel 438 tisoč evrov prejemkov bruto (214 tisoč neto). Od tedaj so se prejemki vodilnih v tej državni firmi več kot prepolovili. Leta 2023 je tako predsednik uprave Maks Helbl iz naslova vodenja GEN-I (od 17. februarja dalje, ko je bil imenovan) dobil 78.731 evrov neto, kar je okoli 200 tisoč evrov bruto. Vprašanje: je torej Helbl zdaj podplačan ali je bil Golob dvakrat preplačan?

Je sedanji vodilni v GEN-I Maks Helbl podplačan ali je bil nekdanji predsednik uprave te družbe Robert Golob dvakrat preplačan?