Kranjska vahta je morda potegavščina, a tovrstne paravojaške enote imajo zaskrbljujoč kadrovski potencial

Medtem ko se poveljnik Štajerske varde, Andrej Šiško, osumljen ščuvanja proti ustavni ureditvi RS, nahaja v priporu, so se danes na spletu pojavile fotografije nove domnevne "prostovoljne obrambne skupine" po tem zgledu.

Šlo naj bi za urjenje "vahte" dežele Kranjske, ki jo je pred tedni napovedal Šiško. A fotografije je na pripadajočem Facebook profilu kmalu zamenjalo obvestilo, da je šlo za medijski eksperiment z ugotavljanjem odziva medijev.

Najsi gre za eksperiment ali ne, anketa, ki smo jo nedavno izvedli na več spletnih virih, kaže, da ima tovrstno samozaščitno organiziranje med slovenskimi državljani, ne glede na nazorsko in politično prepričanje, nezanemarljiv kadrovski potencial.

Danes so alarm v medijih dvignile nove fotografije domnevnega urjenja prostovoljne samozaščitne paravojaške enote nekje v gozdovih dežele Kranjske. Objavljene so bile na profilu Kranjske vahte, nanje pa je opozoril tudi Facebook uporabnik "Janez Armeni":

 

Armenija je Facebook danes zablokiral, na profilu Kranjske vahte pa je fotografije  sporočilo:

 



Pozno popoldne pa je s Facebooka izginilo tudi zgornje obvestilo, POP TV pa poroča, da naj bi na fotografijah bili češki ali slovaški vojaki pri urjenju.

Kljub samorazglašenem eksperimentu so primer zagrabili policisti in s pristojnim državnim tožilstvom odprli preiskavo, ali gre morda za utemeljen sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Obenem so lastniku profila predlagali, da se "v izogib dvomom o namenskosti objavljenih aktivnosti in zaradi razjasnitve okoliščin čim prej zglasi na Policijski upravi Kranj."

Naša anketa: odstotki najbolj "zagretih" so majhni, a le, dokler jih ne pretvorimo v absolutne številke

Odzivi na družabnih omrežjih, pa tudi anketa, ki smo jo nedavno izvedli na več spletnih virih, kažejo, da tovrstne "prostovoljne obrambne skupine," kot se imenujejo, imajo kadrovski potencial.

Kar 43 od 381 sodelujočih v anketi je na vprašanje, ali bi se sami pridružili Štajerski vardi, če bi imeli to možnost, odgovorilo z "zagotovo", zgolj 228 sodelujočih pa kaj takšnega zagotovo ne bi storilo.

Pri tem bi se Štajerski vardi zagotovo pridružila polovica sodelujočih volivcev Šiškovega Gibanja zedinjena Slovenija, dobrih 40 odstotkov sodelujočih volivcev SNS, 19 % tistih, ki na volitve ne hodijo, pa tudi 10 % sodelujočih volivcev SDS.  Najmanj "prepričanih" je bilo med volivci šestih koalicijskih strank (3,2 %) ter volivcih NSi (2,6 %).

Med volivci koalicije in NSi je tudi največ takšnih, ki so povsem odpisali možnost, da bi se pridružili takšni formaciji (obojih 85 %), med nevolivci jih je dobra in med SDS slaba polovica, med sodelujočimi volivci SNS in Zedinjene Slovenije pa je povsem odklonilnih zgolj dobrih 10 odstotkov.

Anketa sicer ni reprezentativna, a grobe obrise ljudskega odnosa do tovrstnih samoorganiziranj vendarle pokaže. Še posebej, če zgornje odstotke postavimo v okvir podpore različnim strankam na minulih volitvah.

SNS in Zedinjeno Slovenijo je denimo junija skupaj volilo več kot 42 tisoč ljudi, na volitve jih ni šla slaba polovica, oziroma dobrih 800 tisoč volilnih upravičencev, SDS je volilo 222 tisoč ljudi, koalicijski šesterček 450 tisoč in NSi 64 tisoč ljudi.

Iz tega lahko sklepamo, da bi v nekih nestabilnih, morda izrednih razmerah pod organiziranim vodstvom in s pomočjo spletne mobilizacije tovrstne samoobrambne paravojaške formacije lahko rekrutirale tudi do desetkrat toliko žive sile, kot skupaj znašata stalni sestavi Slovenske vojske in policije.