Lahko država skrbi tudi za svoje kadrovske potrebe ali le za nezaposljive diplomante?

Uredništvo
Vir: Pixabay
Kot je danes poročalo več medijev, vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis na visokošolske zavode v prihodnjem študijskem letu. Čeprav naj bi visokošolski zavodi razpis nameravali objaviti 1. februarja in naj bi bila potrditev vlade le formalnost, razpis pa pravočasno usklajen z vsemi deležniki, se je zataknilo.

Premier Janez Janša je na Twitterju sicer zapisal, da informacija ne drži ter da gre za gradivo strateške narave, ki naj bi bilo predloženo šele pred nekaj dnevi. Pred vlado ga mora obravnavati pristojni odbor, ki za presojo potrebuje podatke o kadrovskih potrebah gospodarstva, javnega sektorja in države nasploh, je na Twitterju zapisal premier. Zbrali smo nekaj odzivov z družabnih omrežij, kjer je odločitev močno odmevala.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1355080433629880321

Janša za prilagoditev razpisa potrebam trga dela


Po neuradnih informacijah, na katere se sklicuje več medijev, vlada včeraj o objavi ni razpravljala, premier Janša pa naj bi dejal, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so dejanske potrebne na trgu delovne sile, in nato temu prilagoditi število vpisnih mest na posameznih študijskih programih.

Rektor ljubljanske univerze Igor Papič sicer meni, da če bi kdo želel razpis na fakultete prilagajati napovedim o potrebah trga delovne sile, bi se morali tega lotiti veliko prej.

Zakon o visokem šolstvu sicer določa, da morajo visokošolski zavodi razpise za vpis objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom študijskega leta, torej najpozneje 1. aprila, kar vladi omogoča še nekaj maneverskega prostora.

Študentska organizacija poskuša izsiliti vladno soglasje k razpisu


Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran je v svojem odzivu dejal, da je nesprejemljivo, da predsednik vlade ustavi razpis, ki je že usklajen in potrjen na ministrstvu.

"S tem dela veliko škodo mladi generaciji, ki je že tako potegnila najkrajšo v celotni koronakrizi. Argumenta, da je treba preveriti potrebe trga dela, ne moremo jemati resno, kajti nihče ne ve, kakšne bodo te potrebe čez šest, sedem let," je dejal in zahteval, da vlada razpis podpiše in "pritisne" na predsednika vlade.


V Levici so ocenili, da gre za problem vlade s svobodo izobraževanja:

https://twitter.com/strankalevica/status/1355096065163321346

Pikalo, ki je povečal število vpisnih mest na družboslovju, meni da gre za politično vmešavanje v univerze


Do poteze sta bila kritična tudi nekdanja ministra za šolstvo in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Igor Lukšič in Jernej Pikalo, ki ga razumeta kot napad na avtonomijo univerze.

https://twitter.com/JernejPikalo/status/1355089739100135427

Prilagodljivost vpisnih mest potrebam države potrebna že dolgo


A kot je ob vpisih na fakultete pred dvemi leti za Domovino pisal direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar, strokovnjaki na potrebo po večji prilagodljivosti vpisnih mest na fakultetah potrebam države, opozarjajo že dlje časa. Kot je zapisal, je prav Pikalo "kljub mnogim opozorilom še povečal število vpisnih mest na družboslovju in humanistiki".

"Ob vseh podatkih o kadrovskih potrebah trenutnega trga dela in projekcij prihodnosti težko razumem, da ministrstvo, ki načrtuje študijske programe, vsako leto po nesreči ustvari nekaj tisoč nezaposljivih diplomantov," je opozoril in dejal, da se je na njegova opozorila tudi nekdanja šolska ministrica dr. Maja Makovec Brenčič izgovorila na nujnost togosti izobraževalnega sistema, enako retoriko pa je ponavljal tudi Zavod RS za šolstvo.

Kot je tedaj ocenil Jelševar, je ustvarjanje velikega števila mladih brezposelnih kljub jasnim statističnim podatkom razumeti kot popolno nesposobnost odločevalcev, da prenesejo pritiske ob nujni reorganizaciji izobraževalnega sistema ter politično agendo, ki se upira spremembam na tem področju, kar ima za posledico mlade, ki so brezposelni, razočarani in nemočni.

V Sloveniji se sicer podatki o zaposljivosti diplomantov niso spremljali do leta 2019, ko se je začelo vzpostavljanje posebnega sistema v ta namen.

Na ministrstvu za šolstvo so za Domovino naknadno ob 17.30 pojasnili, da bodo gradivo za Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/22 za javne in koncesionirane samostojne visokošolske zavode obravnavali na obeh vladnih odborih v torek prihodnji teden, nato pa na seji vlade.

"Vlada RS vsako leto opravi obravnavo tega gradiva, edina razlika letos je, da je bilo gradivo na vlado posredovano prepozno, da bi lahko obravnavo zaključili do 1. februarja," so navedli. Z ministrstva so ga vladi posredovali 22. januarja.

Mnenja o potezi vlade so sicer deljena in se gibajo od pozivov k nevmešavanju v avtonomijo univerze, do stališč o veliki nujnosti premisleka o realnih potrebah trga, da ta ne bi proizvajal množice brezposelnih diplomnatov.

https://twitter.com/cnfrmstA/status/1355113149788286978

https://twitter.com/NovicaMihajlo/status/1355077891369955336

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1355109035142483971

https://twitter.com/petrasovdat/status/1355086188160413698

https://twitter.com/LahovnikMatej/status/1355128532641447940



KOMENTAR: Uredništvo
Že dolgo, danes pa še posebej, je čas za premislek o kadrovskih potrebah države
Strateški razmislek o vpisih na visokošolski študij se zdi v času hude krize, ki je posledica svetovne pandemije, izjemno pomemben. Dejstvo je, da vpis mladih na fakultete že sedaj ni popolnoma svoboden. Odločajo se namreč lahko v okvirih lastnega uspeha na maturi, država pa že sedaj vsako leto razpiše mesta za vpis in se hkrati vsako leto sooča s hudim pomanjkanjem kadra na določenih področjih (npr. v zdravstveni negi). Tudi univerze same že leta delajo na tem, da bi čim bolj odgovarjale potrebam trga. Čeprav še ni znano, v katero smer razmišlja vlada, pa je nenavadno, da se že napoved razmisleka o potrebah države razume kot napad na avtonomijo univerze, medtem ko se v primeru kakšne druge vlade povečanje števila vpisnih mest na družboslovnih smereh ne. Pa čeprav je potrem ista država kriva, ker "ni poskrbela", da bi mladi imeli delo ...
Če je država tista, ki omogoča brezplačen študij in skrbi za socialne stiske mladih, ki po zaključenem študiju ne najdejo zaposlitve, potem naj tudi za to, da bodo vpisna mesta bolj prilagojena realnim potrebam Slovenije in bo brezposelnih manj. To je v nacionalnem interesu in ob veliki izbiri ne vpliva na svobodo mladih. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Janez Janša: vlada nam kriminalna združba, čas je, da ji pokažemo vrata, vrata zapora
  • 15. 03. 2026
Antijanša refleks
  • 11. 04. 2026
Prevare, laži in spletke v hramu demokracije
  • 15. 04. 2026