Lapsus na lapsus: izjave predsednika vlade (spet) dvigujejo obrvi

Izjave predsednika vlade, ki so zaznamovale zadnje dni, od prostovoljnega odpovedovanja božičnici pa do »naših ljudi« v javnem sektorju, so v minulih dneh sprožile val kritičnih, mestoma celo posmehljivih komentarjev uporabnikov družbenih omrežij.

Zaposleni naj se kar sami odpovedo božičnici!

»Ne menedžerji, ampak zaposleni najbolje poznajo sliko v podjetju.« S temi besedami je premier Robert Golob na komercialni televiziji POP TV nedavno komentiral vprašanje o podjetjih, ki bi se zaradi načrtovane obvezne božičnice lahko znašla v stiski. Kot je dejal, božičnica ni namenjena temu, da bi zaposleni izgubljali delovna mesta, zato se lahko, če delavci ocenijo, da bi bilo izplačilo za podjetje tvegano, božičnici prostovoljno odpovejo.

PV Robert Golob pravi, da "Zaposleni, ne menedžer, najbolj vedo ali gre podjetju dobro ali slabo." 🤦🏻‍♂️🫣

Kakšne zvarke pije ta majstr? 🥴

Ker zaposleni imajo seveda vpogled v vse poslovne izide, bilance, in poslovne skrivnosti ter izzive podjetja, v katerem so zaposleni. 🤡

Iz… pic.twitter.com/WRQHJXq0pS

— Tim Per (@Perokrat) October 1, 2025

A po oceni politologa in profesorja na FDV dr. Mira Hačka je to neizvedljivo. V nekaterih podjetjih razmere delavci morda poznajo, v drugih pa ne. Zato se politolog sprašuje, kako bodo delavci seznanjeni in kako to regulirati. »Je to res področje, ki ga moramo še dodatno regulirati,« se sprašuje.

Po njegovem mnenju bi bilo bolje razmišljati o neobvezni božičnici. Če je že obvezna, pa naj se vlada odpove davščinam in naj ne določa zneska. Če mora to storiti, pa naj določi samo minimalnega, je pojasnil.

»Okej, šlo je za lapsus.« Pa je res?

V kontekstu uvajanja obvezne božičnice je Golob v isti oddaji odgovarjal tudi na vprašanje o svoji izjavi s strankinega kongresa, da »dokler bo Svoboda na vladi, bo poskrbela, da bo svoje ljudi v javnem sektorju ustrezno motivirala in nagradila«. Je torej božičnica namenjena nagrajevanju »njihovih« javnih uslužbencev, da bi ga ponovno volili? »Okej, šlo je za lapsus,« je dejal Golob in dodal, da je govoril o vseh zaposlenih v javnem sektorju.

Robert Golob za @24ur_com ZVEČER s Slakom: "OK, šlo je za lapsus. Govor je bil dolg 30 minut." 🤡

🏅Nagrada za Zlato lopato 2025. #čistlapsus pic.twitter.com/V9tuV1Pxl3

— Tim Per (@Perokrat) October 1, 2025

»Ni bil lapsus,« pa je prepričan Miro Haček. V Svobodi po njegovih besedah pač mislijo, da je javni sektor njihov in da bodo na ta način kupili njihove glasove. Kot ocenjuje, to ne bo delovalo, saj Golob precenjuje svoj vpliv na javni sektor. Kot je pojasnil, je med javnimi uslužbenci 60.000 ljudi, ki tako ali drugače delajo v zdravstvu, s katerim je premier na bojni nogi. Zato ni pričakovati, da bi zaradi 600 evrov božičnice glasovali za Svobodo, ocenjuje Haček. Prav tako je v javnem sektorju podobno število učiteljic in učiteljev, ki so nezadovoljni z razmerami v šolstvu.

Po oceni politologa je težava tudi v tem, da bo božičnica v najboljšem primeru izplačana decembra, ko bodo do volitev vsaj še trije meseci. Raziskave pa kažejo, da slovensko volilno telo zelo hitro pozabi, kar se je zgodilo. »Vprašanje je, ali se bo volivec konec marca spomnil, kaj se je zgodilo decembra, ali bo pač bolj osredotočen na stvari, ki se bodo dogajale takrat in bodo stvar predvolilne kampanje,« je pojasnil. Med temi temami pa gotovo ne bo božičnice.

Golob upa, da dronski zid ni domislica z družbenih omrežij

Volilna kampanja bi utegnila biti vsaj v delu povezana tudi z vprašanjem varnosti stare celine. Marsikatero obrv je v luči prizadevanj zavezništva za učinkovito zaščito vzhodnega krila Nata pred ruskimi vdori v njihov zračni prostor privzdignila Golobova izjava, da se o t. i. dronskem zidu že nekaj časa pogovarja s 14-letnim sinom in upa, da »ne gre za koncept, ki je prišel s socialnih omrežij, ampak za resen premislek«.

Haček ocenjuje, da je to razprava, ki bi jo bilo treba prepustiti strokovnjakom oziroma obrambnim ministrom. Pri tem je spomnil na modrost enega izmed japonskih politologov: Kar bi moral vsak politik vedeti, je, kdaj ne reči ničesar. To je bila situacija, ko bi moral Golob molčati.

Usklajena vprašanja in identični odgovori

Izjave Roberta Goloba ne glede na vprašanje, v kolikšni meri so povezane z realnostjo, del volivcev še vedno »kupi«. A njihov učinek je po oceni Hačka kratkotrajen. Bolj kot to ga čudi, kako usklajena so bila vprašanja na komercialni televiziji in na nacionalni televiziji, kjer je Golob v teh dneh prav tako nastopil.

Gledam Golobova intervjuja pri dr. Rosviti Pesek in pri Urošu Slaku. Ugotovitve: 1) Golobovi odgovori zelo zelo podobni, deluje naučeno, vprašanja izjemno podobna. 2) Slak bolj vztrajen, konkretnejši in pogumnejši kot R.Pesek. 3) PV na vprašanja, ki mu niso všeč, noče odgovoriti…

— Miro Haček (@MHacek) October 1, 2025

Kot sklepa analitik, so bila vprašanja očitno vnaprej usklajena. Pričakovali bi, da bi se predsednik vlade nanje vsaj ustrezno pripravil, ne pa da je v obeh primerih uporabljal praktično enake stavke in besedne zveze, kot bi se jih naučil na pamet. Vse to je po njegovi oceni nekoliko neverodostojno in podcenjujoče do volivcev.