Leto po ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma vlada še vedno ignorira

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Leto je okrog in kljub lanski škandalozni ukinitvi obeležitve spomina na žrtve komunističnega totalitarnega režima se v četrtek, 16. 5. 2024, na predvečer ukinjenega spominskega dne, na Trgu republike obeta velika slovesnost. Še posebej svojci žrtev, ki so lani od vlade prav med slovesnostjo prejeli pljunek v obraz, se ne nameravajo odpovedati dostojnemu spominu na ljubljene. Pri tem jih bo pospremila velika množica, na začetku pa bodo po vsej Sloveniji zazvonili tudi zvonovi.

Spomnimo se. Pred 82 leti, 17. maja 1942, so partizani 1. Šercerjevega bataljona v soteski Iška ubili 53 ljudi, večinoma pripadnikov slovenske romske skupnosti, med njimi 24 otrok. To je bil prvi komunistični množični umor civilistov v Sloveniji. Datum zločina je, na predlog dr. Jožeta Možine, ob koncu mandata prejšnje vlade leta 2022 postal uradni dan spomina na vse množične in ostale žrtve. Nova vlada ga je lani prav med potekom slovesnosti ukinila, kot razlog pa v grobem navedla, da ga je uvedla prejšnja vlada oz. da ga je slednja uvedla nepravilno, brez »strokovne in javne razprave«.

Velik korak: Bruselj končno slišal za unikatni slovenski problem

Dejanje, ki ga mnogi vidijo kot sramotno za Slovenijo, pa je bila v zadnjem letu dni kljub poskusu zatrtja ena najpomembnejših tem na Slovenskem. Končno je bila po letih truda v kulturo in mentaliteto vpeta nostalgija po komunizmu deležna pozornosti tudi v Bruslju. Pozornost nanjo je v obliki peticije tja ponesla skupina zgodovinarjev z dr. Mitjem Ferencem na čelu.

Odbor za peticije Evropskega parlamenta je peticijo, katere pobudnica je bila evropska poslanka Romana Tomc (ELS/SDS), sprejel decembra lani. Med lanskimi peticijami je bila ta ena najbolj množično podpisanih. V njej je bil v prvi vrsti poziv vladi, da ukinjen dan spomina vrne. Odbor je peticijo potrdil soglasno, vključno s člani levih strank, ter jo poslal tako Evropskemu parlamentu kot tudi slovenski vladi.

Vlada se na peticijo kljub ohlapnim obljubam ni odzvala.

Slednja se nanjo kljub nekaterim ohlapnim obljubam in znakom ni niti odzvala, glede ukinitve pa smo slišali izjave, kot je bila denimo izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da bo treba imeti večkrat 9. maj, da se ne pozabi, kaj je resnica, pa tudi, da dan spomina na žrtve komunizma razdvaja. Vlada torej po letu dni svoje odločitve ne obžaluje. Tudi slovenski evropski poslanci strank koalicije kljub enotnosti odbora za peticije vztrajajo, da gre v primeru, ko je v peticijo vključena Slovenska demokratska stranka, zgolj za »nabiranje političnih točk«, kar je bilo slišati tudi od sicer odhajajoče poslanke Nove Slovenije Ljudmile Novak.

Možina: Vlada zamuja priložnost, da prikaže dostojen obraz

Prvi predlagatelj trenutnega datuma dneva spomina in eden glavnih promotorjev peticije, ki je ob dr. Mitju Ferencu februarja tudi spregovoril v Evropskem parlamentu, je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. Za nas je komentiral stanje problematike leto po škandalozni ukinitvi: »Odkar je bila vlada v februarju pozvana k sprejetju peticije, je poziv v celoti prezrla. S tem je zamudila priložnost ter izgubila možnost za nekoliko pridobljen ugled, da bi vendarle v enaindvajsetem stoletju uskladila svoja stališča s civilizacijskimi normami, ki vsaj med mrtvimi ne delajo razlik med 'našimi', vrednimi človečnosti, ter 'vašimi', ki si tega ne zaslužijo. To je celo v očeh španskih socialistov sramota za Slovenijo.«

Vlada je zamudila priložnost ter izgubila možnost, da bi v enaindvajsetem stoletju uskladila svoja stališča s civilizacijskimi normami.

Po besedah Romane Bider, ki je ustanoviteljica pobude Vseposvojitev in soorganizatorka dneva spomina na žrtve komunizma, so po enem letu pričakovanja do vlade enaka kot lani – primarno zlasti to, da bi jim vlada sploh prisluhnila. V letu dni jim je uspelo najti uho pri predsednici države Nataši Pirc Musar, ki jih je za razliko od vlade enkrat le sprejela, a so bili tudi po tistem sestanku razočarani glede njenega površinskega razumevanja problematike.

Pietetna komemoracija se nadaljuje

Pietetna komemoracija tragedije, ki jo je povzročil krvavi totalitarizem, se tako nadaljuje tudi letos. Ker vlada ni predlagala novega, zanjo manj spornega datuma, ostaja datum isti, dogodek pa bo na predvečer. Začelo se bo s petminutnim zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji, nato bomo med programom prisluhnili varuhom spomina, dr. Ferencu ter ostalim nagovorom in glasbi. Pričakovana je velika udeležba, vključno z vidnimi predstavniki iz politike in kulture. Počasi se dogodek, ki očitno postaja tradicionalen, spreminja tudi v gibanje za človekovo dostojanstvo.

Vabljeni v četrtek, 16. maja ob 21.00, na Trg republike v Ljubljani.

Dogodek se bo začel z zvonjenjem cerkvenih zvonov po vsej Sloveniji, v spomin in v opomin na žrtve revolucije.

Spomin na pobite bodo obudili z molitvijo, z branjem njihovih imen, s prižiganjem sveč, s cvetjem z njihovih domačih travnikov, položenim pod farne križe, z umetniško besedo in glasbo.

Osrednji govornik bo dr. Mitja Ferenc, v nadaljevanju bodo spregovorili: Vlasta Doležal Rus, dr. Matija Ogrin, Alexander Jerman, dr. Helena Jaklitsch in Jože Kurinčič. Prisluhnili bodo pesniku Tonetu Kuntnerju, Pavletu Ravnohribu, Mateji Subotičanec, Jožetu Bartolju, dr. Janezu Juhantu in Romani Bider. Nastopili bodo glasbeniki: Marta Močnik, Lucas Osterc Somoza, Fran Matić in oktet Deseti brat.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08