Ljudje trpijo v bolečinah, mnogi so higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni in prestrašeni

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost so v javnem pismu zapisali, da se soočajo z mnogimi problemi starejših – tokrat so opozorili na neznosne razmere na urgenci UKC Ljubljana, ki se po njihovi oceni iz leta v leto poslabšujejo. »Zato kot zagovorniki starejših apeliramo na odgovorne v UKC Ljubljana in širše, da obupne razmere začnejo urejati takoj, najprej s skrajševanjem nesprejemljivo dolgega čakanja oz. časa obravnave in z odpravljanjem nehumanih pogojev za čakajoče paciente in svojce v čakalnicah,« so zapisali.

V Srebrni niti – Združenju za dostojno starost so v nadaljevanju pisma med drugim dodali, da je zagotovo mogoče kaj izboljšati v organizaciji, procesih dela in skrajšati nesprejemljivo dolge čase zdravstvene obravnave, ki lahko trajajo tudi več kot 10, 15 ali 20 ur. »Ljudje trpijo v bolečinah, mnogi so higiensko neoskrbljeni, žejni, lačni, prestrašeni, ne tako redko pacient, zlasti starejši, na urgentnem hodniku tudi umre,« so opisali stanje na urgenci. Da smrt hudo bolnega na ozkem vozičku na hodniku in vsem na očeh postaja nova normalnost, je po besedah Srebrne niti nesprejemljivo.

Enako so označili tudi menjavo plenic v prisotnosti drugih, siljenje na izločanje v plenico ali v nočno posodo sredi hodnika, izvajanje diagnostičnih in terapevtskih intervencij na hodniku ... »Da neudobnih stolov in pomanjkanja (zvočne, vizualne) zasebnosti pacientov niti ne omenjamo,« so še dodali in zatrdili, da so nesprejemljivi tudi izgovori, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov, medicinskih sester itd. Opisane razmere so po oceni Srebrne niti dejavniki tveganja za ogrožanje zdravja in življenja ljudi, tovrstno izvajanje zdravstvene obravnave po njihovih besedah predstavlja pogoje tako za neposredno kot sistemsko nasilje nad starejšimi in lahko vodi v pojavnost nasilja tako s strani pacientov in svojcev kot obratno, tudi s strani zdravstvenih delavcev nad pacienti in svojci.

Tovrstno izvajanje zdravstvene obravnave besedah predstavlja pogoje tako za neposredno kot sistemsko nasilje nad starejšimi.

V Srebrni niti so javnemu pismu dodali še pričanje Mirjam Trdan, ki je sredi julija na Facebooku opisala svojo zgodbo z urgence. Njena 86-letna mama je bila pripeljana na urgenco, od zaposlene pa je Trdanova izvedela, da je čakalna doba kar 20 ur – delala sta le dva zdravnika. »Spoštovana ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, predlagam vam, da v živo preizkusite to čakalno dobo. Sama sem jo preizkušala vso noč oz. 13 ur z 86-letno mamo, pri čemer sem skrbela še za dva starostnika, ki s seboj nista imela svojcev. 98-letni si je celo želel le eno – umreti,« je zapisala in dodala, da veliko spoštovanje izkazuje zdravniku, ki je po mnogih urah pregledoval njeno mamo in ob tem tolažil še njo, ker je bila na robu obupa. Drama urgence se je po njenih besedah nato še podaljšala, sama je po 13 urah odšla domov, dopoldanska zdravnica pa je odločila, da mame ne sprejmejo v bolnišnico. Tako jo je reševalec pripeljal ob 11.00 ponoči – skupaj je po besedah Trdanove mama ležala na hodniku urgence 28 ur. »Spoštovani predsednik vlade Robert Golob, v javnosti se izkazujete kot dober sin, ki ljubi svojo mater, zato ji verjetno ne bi privoščili 13 ur urgence. Verjemite, da imamo starše radi tudi mi, toda s takšno podhranjenostjo urgence ogrožate njihovo zdravje, ko nemočni ležijo ure in ure na hodniku. Nehajte se boriti za medvede, nutrije ... osredotočite se na ljudi,« je Trdanova sporočila premierju. 

Nehajte se boriti za medvede, nutrije ... osredotočite se na ljudi,« je Trdanova sporočila premierju. 

»V osmih mesecih sta bila moja starša (88 in 89 let) trikrat na urgenci. Enako smo čakali 15 ur in več. Oče je celo eno noč prespal na hodniku urgence s pljučnico, ker ni bilo nikjer proste postelje ...Tega nikomur ne privoščim. Sramota naše vlade, da sredi EU in v tem času pacient ni pregledan prej kot v 20 urah! Vse pohvale osebju in zdravnikom, da zdržijo v takšnih pogojih dela. Fuj in fej za takšno zdravstvo, gospa zdravstvena ministrica,« je uporabnica družabnega omrežja zapisala med komentarje. V Srebrni niti so dodali še nekaj podobnih sporočil, ki jih prejemajo na svoj naslov:

• 8. 2. 2024 sva s 86-letno teto na ljubljanski urgenci čakali več kot 26 ur, od tega 22 ur na stolu! Vsi so ves čas delali in zjutraj se je videlo, da so komaj pokonci. Ni problem v zdravnikih. Problem je višje, mnogo višje. (Z. J.)
• Mati (90 let) je na urgenci čakala 18 ur, bila polulana do glave, prosila je za menjavo plenice, kje pa, kdo pa ima čas, in na hodniku pokrita samo s tanko rjuho. (L. L.)
• Pred mesecem z 89-letnim očetom. To se v letu 2025 ne bi smelo dogajati! Vemo, kaj pomeni »urgenca«, a smo 1000 svetlobnih let od tega. Sramota države, da osnovnih stvari preprosto ne zna urediti! (M. B.)
• Včeraj z zelo bolnim očetom čakala 8 ur in to z napotnico. Zdravnica empatična, strokovna. Hodniki polni večinoma starejših, mnogi brez spremstva, lahko bi kakšna sestra krožila med njimi in jim lajšala neskončno čakanje, pomagala pri odhodu na WC, z odejo, pijačo, prijazno besedo, tolažbo. [...] Večkrat sama ali s svojci na urgenci prebila od 8 do 24 ur (brez 24-urnega hospitala). (A. Š.)
• V 30 letih se očitno na IPP ni nič spremenilo. Čakanje v nedogled, gneča, ljudje še do stranišč niso mogli. Enkrat sva z mamo po padcu ob 19.00 prispeli na IPP, ob 2.30 ponoči so jo sprejeli na travmatološko kliniko. Žalostno. (D. V.)
• Pred dvema letoma čakala z mamo, staro 80+, od 14.00 do 4.30 zjutraj. Zelo nečloveško. (G. G.)
• Pred več kot 10 leti sem s svojo 88 let staro mamo čakala na ljubljanski urgenci 23 ur, to se dogaja že dolgo. (D. S.)
• To traja že leta, enake izkušnje. Vsi hodniki polni, svojci stoje, bolniki na vozičkih. Se jemlje kri, se menja plenice, vse na hodniku. Urgenca je kot poljska bolnišnica za fronto. (I. U.)
• Z ženo čakala na IPP v UKC LJ 15 ur. [...] Ampak, ko je prišla na obravnavo, pa nimam žal besede, prijazni in strokovni. (N. N.)

Nekaj jih je opozorilo še na to, da povečan obisk urgence pomeni tudi to, da ogromno ljudi nima osebnega zdravnika. Niso krivi zdravniki, oni so prav tako žrtve sistema. Krivda je višje – direktorji, predstojniki, ministri naj se usedejo in poiščejo rešitev. Mnogi so tudi mnenja, da bi bi bilo na urgencah trikrat manj pacientov, če bi zdravstvo na primarni ravni opravljalo svoje poslanstvo. Sistem je nekje zatajil, nekateri na urgenci v 20 do 30 urah uredijo vse, kar bi preko osebnega zdravnika uredili (z vsemi napotnicami) v pol leta ali več.

Urgentna medicina kliče po urgentni obravnavi

Maja letos je ob svetovnem dnevu urgentne medicine tudi Zdravniška zbornica Slovenij pozvala odločevalce, da prisluhnejo stroki in končno sprejmejo odločne, dolgoročne ukrepe za ohranitev dostopne, varne in vzdržne urgentne oskrbe v Sloveniji. »Urgentna medicina kliče po urgentni obravnavi,« so opozorili.

V Zdravniški zbornici so poudarili, da je sistem, v katerem primanjkuje najmanj 300 specialistov urgentne medicine, na robu izčrpanosti. Tudi diplomiranih medicinskih sester je premalo. Brez ukrepanja bo kmalu tudi sam sistem potreboval reanimacijo.

Na urgenco pogosto prihajajo tudi pacienti, ki bi potrebovali pomoč na primarni ravni, saj ta preprosto ne dohaja več potreb prebivalstva. Hkrati pa bolnišnice, predvsem zaradi pomanjkanja negovalnega kadra, nimajo več prostora za sprejem bolnikov iz urgentnih centrov, kar pomeni, da številni pacienti ostajajo tam. »Čeprav jih hitro obravnavamo in vemo, da ne sodijo več v urgentni center, jih nimamo kam odposlati. In potem ležijo pri nas,« je povedala urgentna zdravnica Marjanca Matvoz. Urgentni zdravniki so še izpostavili, da se na urgenci na koncu navadiš vsega, razen tega, da ne moreš najti postelje za bolnika, ki jo nujno potrebuje.