Luka Lisjak Gabrijelčič, Siol.net: Zakaj se bojimo migrantov ali zakaj nas posiljujejo z malikovanjem raznolikosti?
Luka Lisjak Gabrijelčič v svoji kolumni za Planet Siol.net pravi, da sta se v evropskem javnem prostoru uveljavili dve prepoznavni poziciji glede problema priseljevanja: naivni multikulturalizem in domačijska protoksenofobija.
Naivni multikulturalizem je hvalevredno ponotranjenje prepričanja o enakopravnosti vseh ljudi, kar je privedlo do malikovanja kulturne raznolikosti. Njegovi zagovorniki izpostavljajo pozitivne vidike vsake kulture, iz česar izpeljejo sklep, da je vsaka razlika v kulturi nujno pozitivna.
"Gre za ideologijo, ki reševanje sporov razume kot vajo v psihoterapiji: za dosego sožitja je treba predvsem spremeniti zavest ljudi", pravi Lisjak Gabriječič, ki največjo napako multikulturalizma vidi v njegovi plehkosti in votlosti.
Na drugi strani spektra je domačijska protoksenofobija. Ne gre za resnično sovraštvo proti tujcem, temveč za podlago, na kateri lahko takšno sovraštvo zrase. Pisec ima v mislih nagonski konservatizem, ki črpa občutek varnosti iz življenja med znanimi stvarmi in je nezaupljiv do vsega, kar bi v ta prepoznavni svet utegnilo vnesti negotovost. Z priseljevanjem v ljudi pride občutek, da jim je bilo nekaj dragocenega odvzeto.
Obe poziciji izhajata iz podobne nemoči, saj sta enako nesposobni, racionalno zaščititi svoje vitalne kulturne interese in znala ločiti zrnje od plev, piše Lisjak Gabrijelčič v svoji kolumni za PlanetSiol.net.
Naivni multikulturalizem je hvalevredno ponotranjenje prepričanja o enakopravnosti vseh ljudi, kar je privedlo do malikovanja kulturne raznolikosti. Njegovi zagovorniki izpostavljajo pozitivne vidike vsake kulture, iz česar izpeljejo sklep, da je vsaka razlika v kulturi nujno pozitivna.
"Gre za ideologijo, ki reševanje sporov razume kot vajo v psihoterapiji: za dosego sožitja je treba predvsem spremeniti zavest ljudi", pravi Lisjak Gabriječič, ki največjo napako multikulturalizma vidi v njegovi plehkosti in votlosti.
Na drugi strani spektra je domačijska protoksenofobija. Ne gre za resnično sovraštvo proti tujcem, temveč za podlago, na kateri lahko takšno sovraštvo zrase. Pisec ima v mislih nagonski konservatizem, ki črpa občutek varnosti iz življenja med znanimi stvarmi in je nezaupljiv do vsega, kar bi v ta prepoznavni svet utegnilo vnesti negotovost. Z priseljevanjem v ljudi pride občutek, da jim je bilo nekaj dragocenega odvzeto.
Obe poziciji izhajata iz podobne nemoči, saj sta enako nesposobni, racionalno zaščititi svoje vitalne kulturne interese in znala ločiti zrnje od plev, piše Lisjak Gabrijelčič v svoji kolumni za PlanetSiol.net.
Povezani članki
Zadnje objave
Je zahodna civilizacija na robu propada? Če verjamemo Glubbu, slabo kaže
16. 4. 2026 ob 20:54
Varčevanje na koncu mandata: rezanje stroškov in omejene širitve
16. 4. 2026 ob 19:00
Največja evropska carinska reforma po letu 1968: šok za spletne potrošnike
16. 4. 2026 ob 18:33
Na levem polu optimizem še naprej kopni
16. 4. 2026 ob 17:16
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
APR
18
»Preživimo dan s sv. Terezijo Avilsko«
09:30 - 13:00
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.