Macron in Le Penova na regionalnih volitvah "pogorela", večina volivcev na volišča ni prišla
Evropski mediji danes govorijo predvsem o poražencih francoskih regionalnih volitev, strankah populistke Marine Le Pen in predsednika Emmanuela Macrona. A prav je, da izpostavimo predvsem zmagovalce. Regionalne volitve so pravzaprav prinesle oživitev tradicionalnih strank, ki jih Francozi poznajo in jim zaupajo.
Volivci so pokazali, da si želijo stabilnosti in največ glasov namenili republikancem na desnici, predstavnikom sredinskih strank in socialistom na levici. Konservativna republikanska stranka (LR) je bila zmagovalka regionalnih volitev, na katerih je brez težav ubranila vodstvo v regijah, kjer je bila že na preteklih volitvah najmočnejša. Prav tako so »svoje« dotedanje regije obdržala zavezništva levih strank, na čelu s socialisti.
Povezave levih strank (socialistov, ekologov, Levice) so obdržale vodstvo v petih regijah, Republikanci so osvojili štiri pokrajine, zveza desnih demokratov in neodvisnih pa tri, kažejo dosedanji rezultati. Po še neuradnih rezultatih je stranka Le Penove osvojila približno petino glasov, medtem ko je Macronova En Marche prejela sedem odstotkov glasov.
Kandidata, s katerima so se mediji sicer ukvarjali največ, sta tako pristala šele na tretjem in četrtem mestu. Čeprav si tako Le Penova kot Macron želita, da bi bili njuni stranki Nacionalni zbor (Rassemblement National oz. RN) in Naprej, republika (La République en Marche oz. LREM) najmočnejši francoski stranki, je dejstvo, da ne eden ne drugi ni uspel osvojiti niti ene francoske regije. Obema je rezultat volitev slaba popotnica v boju za predsedniški stolček čez deset mesecev.
Na desni je željo po kandidaturi napovedal Xavier Bertrand, ki je dobil več kot polovico glasov na severu Francije (Hauts-de-France). Z gorečim nagovorom rumenih jopičev, namenjenim vsem nevolivcem, je srca volivcev osvojil v svoji regiji. Poleg njega sta možna kandidata še Valerie Pecresse, ponovno izvoljena v Parizu, in Laurent Wauquiez, ponovno izvoljen v Lyonu. Republikanci bodo sicer predsedniškega kandidata izbirali novembra.
Dejstvo, ki bo spremljalo tudi kampanje predsedniških volitev, pa je, da večina Francozov ni volila. Na volišča se je odpravila le tretjina volilnih upravičencev oz. približno odstotek več kot v prvem krogu, ko je volilna udeležba dosegla zgodovinsko dno.
Volivci so pokazali, da si želijo stabilnosti in največ glasov namenili republikancem na desnici, predstavnikom sredinskih strank in socialistom na levici. Konservativna republikanska stranka (LR) je bila zmagovalka regionalnih volitev, na katerih je brez težav ubranila vodstvo v regijah, kjer je bila že na preteklih volitvah najmočnejša. Prav tako so »svoje« dotedanje regije obdržala zavezništva levih strank, na čelu s socialisti.
Le Penova in Macron "pogorela"
Povezave levih strank (socialistov, ekologov, Levice) so obdržale vodstvo v petih regijah, Republikanci so osvojili štiri pokrajine, zveza desnih demokratov in neodvisnih pa tri, kažejo dosedanji rezultati. Po še neuradnih rezultatih je stranka Le Penove osvojila približno petino glasov, medtem ko je Macronova En Marche prejela sedem odstotkov glasov.
Kandidata, s katerima so se mediji sicer ukvarjali največ, sta tako pristala šele na tretjem in četrtem mestu. Čeprav si tako Le Penova kot Macron želita, da bi bili njuni stranki Nacionalni zbor (Rassemblement National oz. RN) in Naprej, republika (La République en Marche oz. LREM) najmočnejši francoski stranki, je dejstvo, da ne eden ne drugi ni uspel osvojiti niti ene francoske regije. Obema je rezultat volitev slaba popotnica v boju za predsedniški stolček čez deset mesecev.
Konservativna stran predsedniškega kandidata še izbira, a glavni kandidati so sedaj znani
Na desni je željo po kandidaturi napovedal Xavier Bertrand, ki je dobil več kot polovico glasov na severu Francije (Hauts-de-France). Z gorečim nagovorom rumenih jopičev, namenjenim vsem nevolivcem, je srca volivcev osvojil v svoji regiji. Poleg njega sta možna kandidata še Valerie Pecresse, ponovno izvoljena v Parizu, in Laurent Wauquiez, ponovno izvoljen v Lyonu. Republikanci bodo sicer predsedniškega kandidata izbirali novembra.
Dejstvo, ki bo spremljalo tudi kampanje predsedniških volitev, pa je, da večina Francozov ni volila. Na volišča se je odpravila le tretjina volilnih upravičencev oz. približno odstotek več kot v prvem krogu, ko je volilna udeležba dosegla zgodovinsko dno.
Zadnje objave
Slovenija ima ogromne obrambne izdatke, toda kam v resnici gre denar?
27. 4. 2026 ob 19:24
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Zvesto srce in delavna ročica ter dvoličnost človeške pare
27. 4. 2026 ob 12:00
Varuhi revolucionarne dediščine danes praznujejo, a ni jasno, česa se spominjajo
27. 4. 2026 ob 8:35
Cene goriv bodo spet višje
27. 4. 2026 ob 6:42
Kaj se gre Svoboda?
27. 4. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Anton Martin Slomšek: Brez besede ali govorjenja bi zemla žalostna pušava bila
27. 4. 2026 ob 19:00
Hitri praktični vodič pred sezono vrtnarjenja
27. 4. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Rezultat je res presenečenje, očitno sem sam v napovedih narobe ocenil situacijo.
tadej - glede na komentarje v medijih vseeno regionalne volitve so pomembne. Eni in drugi bodo rezultate sedaj 'spinali'. Za Le Penovo so rezultati kar razočaranje, tudi njeni nasprotniki bodo nedvomno poizkušali dobiti ta moment. Konservativci (Xavier Bertrand) bodo te volitve nedvono želeli pretvoriti v večji politični naboj. Vprašanje je, kako bodo rast konservativcev sprejeli bolj levi francoski mediji; konservativca Françoisa Fillona so npr. označili kot preveč katoliškega(pa ni bil katoliški hard-liner po nobenih merilih); zato ga je nato prehitel Macron (neke vrste francoski Cerar :)).
Je pa vseeno levica še vedno prešibka in je ne vidim da bi lahko prišla v drugi krog, razen če se motim in bi socialisti presenetili.
vengust
Pomembnost volitev se meri z volilno udeležbo. Očitno za 2/3 volivcev regionalne volitve niso pomembne. Fillona so uničili mediji z afero fiktivne zaposlitve njegove žene, ker je bil prevelik konkurent Macronu. V drugi krog gre lahko samo Le Penova, ki ne more ogroziti zmage. Ta igra se je igra tudi sedaj, oziroma do sedaj, ko je rezultat teh volitev Le Penovi vzel vso verodostojnost medijskega napihovanja njene moči.
vengust
Regionalne volitve so za Francoze precej nepomembne, zgodovinsko so vezani na departmaje, tako da na te volitve ne hodijo. Zmagali so tisti, ki so do sedaj vodili regije in volivcem, ki so šli na volitve, niso kaznovali voditeljev regij. Verjetno niso mogli narediti veliko napak v regijah , ki ne vplevajo bistevno na življenje volivcev.
V Franciji delati iz tega projekcijo na predsedniške volitve je precej navijaško. Prav velike korelacije te in predsedniške volitve nimajo. Predsedniške volitve temeljijo na izvolitvi močne osebnosti, ne močne stranke. Macron je zmagal z nekim nastajajočim gibanjem , ki očitno nima nobene teže. Važno da imaš, kot povsod po svetu, za seboj medije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.