Made in Slovenia – program prihodnjega 10-letnega razvoja slovenskega gospodarstva

»Postati moramo družba, ki spodbuja ustvarjalnost in ambicijo, ki spodbuja ter se veseli uspeha in sodelovanja – ne pa da to zaviramo,« so poudarili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Na zbornici so skupaj z gospodarstvom pripravili Manifest za Slovenijo 2035 (svobodna, pogumna in podjetna) ter 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035. Oba programa vsebujeta konkretne smeri in ukrepe za preboj. V programu je predlaganih 88 ukrepov in načrtovanih 19,2 milijard evrov investicij.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da gre za prelomen dokument, ki je zelo konkreten in se razlikuje od vseh strategij, ki jih imamo v državi. Nujno je, da prihodnji razvoj ciljno osredotočimo na konkurenčne prednosti in razvojne potenciale gospodarskih sektorjev, ki imajo tudi največje razvojne sinergije za celotno Slovenijo. Za 8 strateško pomembnih gospodarskih področij so zato v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki je v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki – pod vodstvom prof. dr. Jožeta P. Damijana iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca – nastajal vse od marca, opredeljeni izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo, strateške usmeritve in potrebni ukrepi za obdobje 2026–2035, s potrebnim obsegom in viri financiranja.

»Z njihovim izvajanjem bomo spodbudili 19,2 milijarde evrov novih investicij v gospodarstvu in ohranili oz. spodbudili kreiranje novih 55 tisoč delovnih mest do leta 2035, ki bi sicer izginila zaradi popolne preobrazbe gospodarstva,« je napovedala generalna direktorica.

Manifest za Slovenijo 2035 je del gospodarskega programa. »Z njim želimo slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam, saj se zavedamo, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta,« je izpostavila Nahtigalova.

Med osmimi zavezami sta svoboda in odgovornost (ne oviraj tistih, ki znajo in hočejo), podjetništvo kot kulturna vrednota in »država smo mi vsi«. Manifest bo predstavljen tudi v ponedeljek 20. oktobra, ko bo potekal 20. Vrh slovenskega gospodarstva. V drugem delu pa bodo spregovorili o geopolitičnih razmerah v svetu in ekonomskem položaju Slovenije ter javnosti predstavili nov program prihodnjega razvoja slovenskega gospodarstva do 2035.

Ukrepi Deklaracije 2024 so bili uresničeni le delno

Predstavila je tudi pregled nad uresničevanjem Deklaracije 2024, ki so jo zastavili na lanskem 19. Vrhu slovenskega gospodarstva. Takrat so govorili o štirih vrstah varnosti ter predlagali ukrepe vladi in DZ. Poudarili so pomembnost stabilnega konkurenčnega poslovnega okolja in treh ključnih varnosti, ki dajejo naši državi suverenost in varnost. Po besedah direktorice je bilo nekaj napredka pri poenostavitvi nekaterih evropskih predpisov, k čemer je pripomogel tudi njihov angažma. Razen manjših davčnih sprememb pri boljši obravnavi v tujini izobraženih kadrov, pa nismo doživeli nikakršne prenove področja davkov in prispevkov – celo nasprotno, davčni primež se je močno povečal.

Direktorica je povedala, da tudi na področju energetske varnosti ni bilo napredka pri Aktu o omrežninah, poleg tega vidik gospodarstva ni bil dovolj upoštevan pri Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN). Pojasnila je, da je premier Robert Golob imenoval strokovno skupino, ki bo za Slovenijo določila najbolj optimalen energetski sistem, vendar pa skupina s svojo analizo še ni končala. Predstavniki gospodarskih organizacij pa so po drugi strani opravili svoje delo, pod vodstvom prof. dr. Jožeta Damijana so prejšnji teden predstavili obsežno študijo oz. analizo primerjave možnih scenarijev energetskega prehoda na področju oskrbe z električno energijo v Sloveniji.

Študija je pokazala, kateri scenarij je za Slovenijo najbolj optimalen – tako s stroškovnega, okoljskega in tudi energetskega vidika. To je scenarij kombinacije jedrske in OVE energije. Glede prehranske varnosti je Nahtigalova povedala, da je prišlo do dobrega sodelovanja, narejeni so bili tudi prvi koraki v smeri priprave prihodnje vizije »Naše kmetijstvo in hrana v letu 2040«, in tudi predlogi zakonov, ki bodo omogočili dosti boljše ukrepe v smeri večje samozadostnosti. Pri kibernetski varnosti ni bilo večjega napredka, v 7. razrede osnovne šole so vpeljali obvezen predmet računalništvo in informatika – vendar bi bilo ta predmet treba uvesti po celotni izobraževalni vertikali.

»Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda,« je pojasnil Damijan. Ta program po njegovih besedah prinaša odgovore na to vprašanje – identificira strateške razvojne prioritete in strateške stebre gospodarstva in prinaša akcijski načrt ukrepov do leta 2035. Program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035, od tega tri četrtine s strani gospodarstva, četrtino pa iz javnih in EU sredstev. »Zaradi implementacije tega programa se bo BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma rasel dodatno za 2 odstotni točki letno in pripomogel k ohranitvi oziroma zamenjavi 55 tisoč delovnih mest z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo,« je še dodal.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je predstavil nekaj ključnih sistemskih ukrepov za podporo gospodarstva na devetih področjih. Pri davčnem okolju je potrebno postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene kot tudi napotene delavce, postopna uvedba »razvojne kapice« pri 2,5-kratniku povprečne plače do 2030, razširitev olajšav za investicije ter poenostavitve za manjša podjetja.

Poudaril je usmeritev v zanesljivo, cenovno dostopno in konkurenčno, zeleno energijo za gospodarstvo. Poleg ukrepa zagotovitve konkurenčne cene elektrike za velike porabnike je predlog znižanje različnih dajatev, ciljna podpora za zeleno preobrazbo podjetij ter podpora razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.

Eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in transformacijo podjetij je tudi dostop do financiranja, kjer gospodarski program predlaga raznolike finančne inštrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov ter ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada in odpravo regionalnih razlik pri finančni podpori. Na področju startupov in inovativnih tehnologij gospodarski program zajema predloge različnih ukrepov za enostavnejšo pravno urejenost, davčne spodbude za rast start-upov in vlaganja vanje, ukrepe za lažje dostopanje do kapitala, podporo pri internacionalizaciji ter podporo razvoju talentov za tehnološko zahtevne start-up projekte.