Mervar: Scenarij »100 % OVE« ni niti realen niti izvedljiv

Rezultati mojih izračunov jasno kažejo, da je 100% OVE (obnovljivi viri energije) scenarij neizvedljiv, ekonomsko nesmiseln za EES RS (Elektroenergetski sistem Slovenije), za Republiko Slovenijo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sončne elektrarne (brez subvencij) in tudi ne za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov, je ocenil Aleksander Mervar, direktor družbe ELES.

»Sam zato podpiram »uravnotežen OVE scenarij«, s kombinacijo hranilnikov, proizvodne zelenega vodika in s primernimi strateškimi rezervami v obliki instaliranih proizvodnih enot OCGT/CCGT (plinska turbina v odprtem ciklu delovanja/plinska turbina v kombiniranem ciklu delovanja, op.a.), ki bodo služile za premoščanje izrednih stanj v EES Evrope. Bolj kot tega pa podpiram premišljen »nizkoogljični scenarij«. Po moji presoji dokument »IJS konzorcij: NEPN 2024 – osnutek (maj 2024)« ni pripravljen po teh načelih,« je še zapisal Mervar.

Na Elesovi spletni strani so objavili študijo izvedljivosti različnih scenarijev opredeljenih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), s poudarkom na analizi »100 % OVE« scenarija v elektroenergetskem sektorju Slovenije za leto 2050, ki jo je po naročilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) izdelal direktor družbe ELES Aleksander Mervar. Hkrati s študijo so objavili še dodaten dokument oziroma analizo scenarija »100 % OVE korigirano«. “Z objavo obeh dokumentov želimo predvsem preprečiti medijske in politične špekulacije o domnevnih izsledkih študije ter manipulacije z njo in njene napačne interpretacije,” so sporočili v izjavi za medije in pojasnili, da je študijo in dodatno analizo samostojno izdelal Aleksander Mervar - s pomočjo svojih sodelavcev pa je pridobil najbolj verodostojne, ažurne in realne podatke. Izračuni in izsledki v študiji temeljijo na več kot 8 milijonih različnih podatkov in formul. V izračunih je upošteval 12 scenarijev. Vse izračune je Mervar večkrat logično preverjal in danes za njimi stoji in jih zagovarja kot verodostojne, so zatrdili. Iz končnih izsledkov tako osnovnega dokumenta kot dodatka je razvidno, da je najcenejši scenarij tisti brez NEK (Nuklearna elektrarna Krško) in JEK 2, sledi mu scenarij z NEK do leta 2063 z OVE in določenimi ogljičnimi viri, tretji najbolj ugoden pa je scenarij z NEK do leta 2063 in JEK 2. V primeru upoštevanja zgolj potrebnih investicijskih vlaganj pa je najbolj ugoden scenarij z NEK do leta 2063 in JEK 2. Hkrati iz analize iz spremljajočih izračunov izhaja, da scenarij »100 % OVE« ni niti realen niti izvedljiv, je ekonomsko nesmiseln za elektroenergetski sistem Slovenije, za Republiko Slovenijo kot morebitnega plačnika subvencij, za investitorje v sočne elektrarne (brez subvencij) in tudi za slovenske končne porabnike električne energije, plačnike omrežnine in drugih prispevkov.

Zeleni prehod pomeni bistveno višje tarife

Glede na izsledke svoje analize je Mervar pristojnim podal priporočila – med drugim, naj se nemudoma pristopi k projektu podaljšanja življenjske dobe NEK do leta 2063. Učinek bi bil po Mervarjevi oceni večplasten: v državi bi ohranili stabilno polno amortizirano proizvodno enoto s pasovno proizvodnjo in relativno zelo nizkimi stroški proizvedene električne energije, pri čemer je po izgradnji JEK 2 ponderirana stroškovna cena obeh bistveno nižja v prvih 20 letih delovanja JEK 2, kot pa če bi JEK 2 deloval kot samostojna enota brez podpore, ki jo lahko nudi NEK. Zapisal je tudi, naj se Agencijo zadolži, da pripravi 20 letno projekcijo gibanja omrežnine, ki vključi naložbe, ki bodo v korelaciji z izbrano varianto. “Deležnike je treba seznaniti, da t.i. »zeleni prehod« pomeni bistveno višje tarife za uporabo elektroenergetskega omrežja RS, pri čemer ocenjujem, da se bodo morale tarife povišati za 50 odstotkov in več v naslednjih 3 do 4 letih,” je opozoril Mervar.

Na ministrstvu so študijo skrivali

Študijo, ki jo je za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravil Mervar, so na ministrstvu kar nekaj časa skrivali pred javnostjo – po informacijah Financ menda zato, ker se niso strinjali z izračuni, ki so pokazali, da bi bil strošek vlaganj le v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov - brez jedrskih blokov - dolgoročno trikrat višji. Po tem, ko so v Financah objavili članek o zamolčani študiji, so se na MOPE odločili za javno objavo – hkrati pa so od Mervarja zahtevali še dopolnitev, popravljen scenarij o 100% OVE virih, ki predvideva manj sončnih elektrarn in hranilnikov. Mervar je v svojih zaključkih ostal pri enakih ugotovitvah. V Financah so še pojasnili, da Mervarjevi izračuni scenarijev stroškov vlaganj v prihodnjo slovensko oskrbo z elektriko temeljijo na predpostavkah. Med temi je po njihovih besedah tudi le od pet- do desetodstotna uvozna odvisnost države, in ne več kot desetodstotna uvozna odvisnost brez presežkov elektrike, ki vključujejo tudi sončno energijo. “Ta predpostavka je precej nizka: spomnimo, da je bila Slovenija v krizno zelo občutljivem letu 2022 tudi 98-odstotno, sicer pa približno 90-odstotno uvozno odvisna, konec leta 2022 je ob TEŠ popolnoma stala še nuklearka,” so opozorili.

Kot je razvidno iz tabele, najvišji strošek predstavlja scenarij, po katerem bi se odločili le za proizvodnjo iz obnovljivih virov – kar pomeni sončne in vetrne elektrarne, hidroelektrarne ter biomaso. Strošek znaša kar 66,69 milijarde evrov oziroma še več - če upoštevamo še stroške delovanja in vzdrževanja ter izgube elektrike v sistemu, številka naraste na 85,89 milijarde evrov. Po Mervarjevi oceni je nujno, da se podaljša obratovanja NEK do leta 2063. Investicijska vrednost po tem scenariju je s stroški vred 38,29 milijarde evrov. Tudi v primeru gradnje novega jedrskega bloka, bi bil strošek za 22 milijard evrov nižji, kot v primeru vlaganja le v OVE.