Mesec se bo o minimalni plači pogovarjal s socialnimi partnerji

V petek bo Ekonomsko-socialni svet (ESS) dal na mizo predlog ministra Luke Mesca. Minister za delo je sicer že decembra predlagal, da se s 1. januarjem minimalna plača dvigne na 1.000 evrov neto, vendar pa je to storil na lastno pest, brez da bi predlog prej predstavil socialnim partnerjem. Delodajalci se s tako visokim dvigom ne strinjajo – v podjetjih se vse plače usklajujejo z minimalno plačo, kar bi bilo za večino prevelik zalogaj. »Če želi država delavcem zagotoviti tisoč evrov neto, naj to stori z razbremenitvijo davkov in prispevkov,« so predlagali. Na drugi strani sindikati predlog pozdravljajo, čeprav se jim zdi dvig še vedno nekoliko prenizek.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) bo v petek razpravljal o predlogu ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalno plačo zvišali na 1.000 evrov neto. »V gospodarstvu se strinjamo s poštenim plačilom dela zaposlenih in hkrati nagrajevanjem tistih, ki s svojim delom in rezultati prispevajo več. Razumemo tudi, da se dražijo osnovne življenjske potrebščine. Ljudem z minimalno plačo moramo omogočiti dostojno življenje. Zato smo pričakovali predlog povišanja minimalne plače višji od splošne inflacije v smeri prehranske inflacije med 2,5 in 5,7 odstotka,« je že decembra dejal glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in ocenil, da predlog ministra Mesca pomeni zvišanje bruto minimalne plače za 16,44 odstotka – kar je močno izven okvirjev pričakovanj in zmožnosti gospodarstva.

Jabolko spora je bilo tudi dejstvo, da je Mesec svoj predlog javno predstavil še preden bi se pogovoril z ostalimi socialnimi partnerji. Z Mesčevim »soliranjem« ni bil najbolj zadovoljen niti predsednik vlade.

»Če vlada plač ne bi dodatno obremenila, bi že imeli minimalno plačo tisoč evrov,« je komentiral Gorenšček, ki zagovarja usklajevanje minimalne plače z inflacijo. V obdobju treh let (2023–2026) je vlada Roberta Goloba z novimi davki in prispevki, vključno z dolgotrajno oskrbo in razveljavitvijo davčnih olajšav, najbolj obremenila prav ljudi z minimalno plačo in jim vzela 2.100 evrov neto prejemkov. To je 700 evrov letno. Davki in prispevki so se v tem obdobju povečali za 3,2 odstotne točke (s 37,2 % na 40,4 %). Ponovno je opozoril, da bi si podjetja težko privoščila višanje vseh plač za 16,5 odstotka.

Delavska koalicija opozarja, da predlog ne upošteva realnih stroškov preživetja

Na drugi strani pa so v sindikatih in civilnodružbenih organizacijah »Delavske koalicije« opozorili na nekatere pomanjkljivosti predloga in izračuna minimalnih življenjskih stroškov, na katerem ta temelji. Ocenili so, da je predlog utemeljen na številnih napačnih predpostavkah in ne upošteva realnih stroškov preživetja. Tako so ministra pozvali, naj določi nov neto znesek minimalne plače – 1.107 evrov, kar je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Pozvali so ga tudi, naj se zakonsko določi bolj frekventno, vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov – ki naj temelji na čim bolj realnih podatkih. »Ministrstvo za delo se nedvomno zaveda, da so izračunani stroški prenizki in ne upoštevajo resnične rasti draginje,« so zapisali in dodali, da jih dvig za 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom preseneča. 

Ministra so spomnili, da je 1.000 evrov minimalne plače zgolj 5,4 odstotne točke nad zakonskim minimumom (120 % izračunanih minimalnih življenjskih stroškov), in kar je zgolj 32 odstotkov od maksimalnega zneska (140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov), ki bi ga lahko predlagal (Mesčev najvišji predlog je bil 1.107 evrov, kar je 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški). Za 5,4 odstotnih točk višji znesek neto minimalne plače je minister po besedah sindikata predlagal predvsem na osnovi izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki temelji na prehrambni košarici – za katero praktično ne vemo, koliko oseb ji sploh sledi. Poleg tega izračun temelji na osnovi tri leta starih podatkov porabe v gospodinjstvih.

Ministrstvo za delo je 22. decembra objavilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Minimalna plača se določi v razponu med 120 in 140 odstotki minimalnih življenjskih stroškov, ob upoštevanju gibanja cen, plač, gospodarskih razmer in zaposlenosti. Kot je bilo pojasnjeno, izračun temelji na dveh osrednjih komponentah: na vrednosti prehrambne košarice za referenčnega potrošnika (moškega, starega 19–64 let) in na recipročni vrednosti deleža izdatkov za hrano in brezalkoholne pijače v izdatkih za življenjske potrebščine med 20 odstotki nekmečkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki.