Ministrstvo za kmetijstvo vztraja, da denar za analize košarice izdelkov ne bi mogel biti porabljen bolje

POSLUŠAJ ČLANEK

Potem ko se je košarica živil, ki jih redno popisuje ministrstvo za kmetijstvo, znova pocenila na že bizarne vrednosti – kruh za 19 centov, piščančje in svinjsko meso pa pod evro za kilogram – je projekt postal tarča posmeha celotne slovenske javnosti, ki teh cen v trgovinah ne vidi, oz. izdelki, ki jih opažajo popisovalci, niso nikoli na zalogi.

Da gre za norčevanje iz zdrave pameti, je tik pred novim letom za Domovino ocenil tudi dr. Matej Lahovnik, o čemer lahko podrobneje preberete v prispevku Cene vladnih košaric hrane zopet navzdol. Dr. Lahovnik: Gre za norčevanje iz zdrave pameti.

Razprava v državnem svetu, ki ministrstvo za kmetijstvo poziva, naj projekt ukine, pa je pokazala še na druge problematične vidike farse popisa izdelkov, ki so manj nedolžni od dejstva, da smo za popis davkoplačevalci že »vrgli stran« 133.000 evrov, vlada pa namerava s projektom nadaljevati tudi v letu 2024.

Vlada se je odločila za nadaljevanje popisovanja živil tudi v letu 2024, čeprav ni opravila analize popisovanja cen v letu 2023. Sprašujemo se o smiselnosti popisovanja živil. »Ali popisovalci niso zaznali nobenih odstopanj, ko so jih dali v javnost? Vam ni nič čudno?« se je v uvodnem nagovoru seje Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem svetu vprašal njen predsednik Branko Tomažič.

Problem za celotno verigo preskrbe s hrano

Rezultati popisa mečejo slabo luč na celotno verigo preskrbe s hrano, opozarjajo tako zastopniki kmetov kot predelovalne industrije in trgovcev. »Imamo izredno slabo kvaliteto hrane po izredno visoki ceni za naš standard. Vse dobre kmetijske pridelke pokupijo tujci, uvažajo pa nam uvoz za balkanske in jugovzhodne trge,« opozarja tajnik sindikata kmetov Jernej Redek. Opozarja tudi, da so tako pridobljeni podatki »za odločevalce mamljivi, za ljudi pa povsem nekoristni«, izvajajo pa pritisk na odkupne cene hrane na kmetijah, ki se tudi zaradi košarice, tako Redek, že znižujejo pod realne lastne cene.

Marija Lah iz trgovske zbornice opozarja, da je bila košarica morda smiselna ob prvem popisu, ko je bila inflacija 14-odstotna, zdaj pa se je tudi inflacija umirila, poleg tega pa hrana ni glavni motor inflacije, še dodaja. »Z vidika potrošnika je košarica pripomogla k pritisku na cene spremljanih živil, za trgovce pa pomeni dodatno administrativno breme in finančne pritiske,« v panogi, kjer že sicer velja popolna konkurenca.

Košarica ali zamrznitev cen

Lahova opozarja tudi, da košarica ni skupni projekt ministrstva in trgovcev ter da je še vedno boljša od zamrznitve cen, ki je bila s strani vlade sicer predstavljena kot alternativa. Za tak ukrep se je odločila Madžarska, kjer je to pripeljalo do najvišje prehranske inflacije in pomanjkanja hrane na policah trgovin, ter Hrvaška, ki pa ima v veljavi zakon, da hrane pod nabavno ceno ne smejo prodajati.

Pri nas trgovci merjene proizvode zavestno prodajajo z izgubo. Prav tako košarica zmanjšuje pomen porekla izdelkov na škodo domačih blagovnih znamk in raven samooskrbe. Za inflacijo pa je poleg dobavne verige odgovorna tudi rast stroškov dela, ki so se v letu 2023 povečali dvakratno v primerjavi s povprečjem EU, rast cene energentov in transporta.

Kdo vse zbira in analizira cene?

Deležniki opozarjajo, da popis cen prek košarice ni le nesmiseln, ampak tudi podvaja delo. Cene hrane namreč že beležijo Statistični urad, Banka Slovenije, varuh odnosov v prehranski verigi, Zveza potrošnikov, Trgovinska zbornica in Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

Poleg tega morajo trgovska podjetja po drugi uredbi, mimo košarice, tudi sama pošiljati in ročno vnašati podatke o cenah, ki niso nikjer objavljeni, trgovci pa ocenjujejo celo, da so ti podatki poslovna skrivnost in je ne bi smeli razkriti, hkrati pa od njih zahtevajo dodatne kadrovske vire, še opozarja Marija Lah.

Ob tem proizvajalci opozarjajo, da se drastično znižujejo naročila artiklov, ki jih meri košarica. Tatjana Zagorc iz Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da so se naročila določenih izdelkov pri dobaviteljih s strani trgovcev zmanjšala tudi za 90 odstotkov. »Ukrep ni dajal učinkov niti, ko je bil sprejet, zdaj pa sploh ne,« dodaja Zagorčeva, ki poudarja, da se ranljivim skupinam ne pomaga s popisom cen.

Ministrstvo: Denarja ne bi mogli porabiti bolje

Prav slednje naj bi bil eden od ciljev Ministrstva pri projektu popisa košarice, ki je po njihovem mnenju dosegel svoj namen. Ta ni nadzor nad inflacijo, pač pa »najranljivejšim gospodinjstvom zagotovimo živila po sprejemljivi ceni«. Kot pravi državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez, namreč niso skušali »vplivati na cenovno politiko živil, ampak omogočiti, da so živila na voljo tistim, ki si jih težje privoščijo. Skozi košarico transparentno informirati potrošnike je bil edini namen.«

Ker imajo slikovni material, da so izdelki v času popisa dejansko bili na polici, je projekt dosegel svoj namen. Še več, »tega denarja [133.000 evrov za izvedbo projekta popisa] ne bi mogli porabiti bolje«, je prepričana Knezova, ki meni, da če je ranljiva družina trikrat kupila kruh po ceni, oglaševani v košarici, je to bolje, kot če bi ista sredstva namenili direktno njim.

Da je ukrep nesmiseln, če je določena le cena, ne pa tudi količina, odgovarja Borut Florjančič iz Zadružne zveze, ki opozarja, da zaradi košarice prihaja do uvoza nizkocenovne hrane slabe kakovosti in daje napačne signale tako potrošnikom, ki naj bi jih vzpodbujali k  poseganju po domači hrani, kot deležnikom v predelovalni verigi, ki stiskajo pridelovalce.

V razpravi smo lahko slišali tudi ocene, da gre pri košarici za zavajanje potrošnika in da koristi samo tistim, ki popis izvajajo ter je do potrošnikov in kmetov celo ponižujoča ter da se premalo ukvarjamo s kakovostjo hrane.

Ministrstvo: Mi samo popisujemo in obveščamo javnost o tem popisu

Na ministrstvu zavračajo očitke, da so bili trgovci obveščeni o datumih popisa (čeprav je znano, da so popisovalci pol ure pred popisom trgovine vendarle obvestili o tem), hkrati pa opozarjajo, da trgovcev nihče ne sili v tako nizke cene. »Mi samo popisujemo in obveščamo javnost pri tem popisu. Ni pošteno, da se na nas meče odgovornost za prakse, ki so jih sprejeli trgovci,« in dodajajo, da se ukvarjajo tudi s promocijo domače slovenske hrane.

Državni svetnik Branko Tomažič nato ministrstvo sprašuje, če res sami sebi verjamejo.

Kaj vse dejansko vpliva na inflacijo?

Svetnik Marko Staroveški, sicer predstavnik interesa delodajalcev, je predstavil tudi razloge, ki poganjajo inflacijo. »Ob helikopterskem deljenju denarja med epidemijo se je pričakovalo, da bo posledica 10–20-odstotna inflacija.« Identično se je gibala inflacija po vsej Evropi in pri hrani Slovenija ni bistveno odstopala. V letu 2022 je hrana prispevala 20 odstotkov inflacije, ostalo pa energija in storitve. Še dodatno je na dvig cen hrane vplivala vojna v Ukrajini, v zadnjem času pa grozijo tudi napetosti v Rdečem morju, ki utegnejo dvigniti stroške transporta.

Svetniki so sprejeli sklepe, da menijo, da je delovanje projekta fizičnega popisovanja cen košarice osnovnih živil neupravičeno, da potrošniki po teh cenah ne morejo kupovati, zato predlagajo, da se projekt ukine ter da so podatki, ki se tako zbirajo, javnega značaja ter morajo biti zato dostopni javnosti in verodostojni. Žal pa ocenjujejo, da so cene košarice zavajajoče.

 

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Zadnja plat (@zadnjaplat)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

ansambel, Stopar, narodno-zabavna, glasba
Vsak ne more biti muzikant
19. 5. 2024 ob 9:00
Čušin, šotor
Binkošti – Andrew Wyeth
19. 5. 2024 ob 6:00