Mladi do 28. leta koristijo hotel mama, gospodarji redovalnice pa od polnoletnosti naprej
12. avgusta praznujemo mednarodni dan mladih. V sklopu tega dneva so na Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili podatke o mladih. Kdaj zapustijo dom, koliko zaslužijo in kako zadovoljni so s svojim življenjem?
V lanskem letu je bilo v Sloveniji po podatkih SURS 312.000 mladih med 15 in 29 letom starosti. To predstavlja 15 % celotne populacije. 7 % jih je bilo poročenih 4,9 % pa jih je živelo v zunajzakonski skupnosti.
Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pri 28,2 letih, kar je dve leti pozneje, kot povprečje EU. Pri starših najdlje živijo Maltežani (31,8 let), Hrvati (31,2) in Slovaki (31), prvi pa dom zapustijo Švedi (20,7), Danci (21) in Finci (21,9).
79,3 % mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Evropsko povprečje je 65,7 %. Na vrhu lestvice so se ponovno znašli Hrvati, Slovaki in Maltežani z več kot 80 % mladimi, ki še živijo pri starših, na repu pa Skandinavci, kjer s starši živi manj kot 40% mladih.
Delovna aktivnost med mladimi je pri moških večja (55,1 %) kot pri ženskah (46,1 %). Prav tako moški povprečno zaslužijo nekoliko več kot ženske. Povprečna mesečna plača mladih v Sloveniji je bila 1.100 € bruto, kar je 600 € manj od slovenskega povprečja.
48,6 % delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas, 27,1 % jih je zaposlenih za določen čas, ostali (24,3 %) pa opravljajo druge oblike dela: med njimi je največ takih, ki so delo opravljali preko študentskih servisov. 8.000 mladih je samozaposlenih, od tega je 20% takih, ki opravljajo delo večinoma samo za eno stranko.
Tveganje za revščino med slovensko mladino pa je 12,3 %, kar je pod evropskim povprečjem (21,6 %).
S selitvijo od doma je povezano tudi tveganje za revščino. Na Danskem je tveganje za revščino med mladimi 29,3 %, na Švedskem pa 25,1 %. Najvišje tveganje za revščino je v Romuniji 31,1 %, najnižje pa na Češkem 10 %.
Zadovoljstvo s svojim življenjem so mladi ocenili z oceno 7,9 od 10. Pri tem so ženske bolj zadovoljne od moških, zadovoljstvo pa se je v zadnjih letih povečalo za 0,3 ocene. Prav tako si lahko mladi privoščijo različne dobrine: 96 % mladih se enkrat mesečno druži ob pijači, kosilu, večerji; 69 % mladih pa se redno udeležuje aktivnosti, ki so plačljive (koncerti, rekreacija, druge prireditve).
V letu 2016 je umrlo 145 mladih, od tega 111 moških in 34 žensk. Največ jih je umrlo v nezgodah, drugi najpogostejši razlog pa je samomor.
Vpogled v redovalnico po 18. letu staršem onemogočen, dostop do hladilnika pa otroku prost do 28. leta
Medtem, ko se povprečen Slovence od doma odseli šele po 28. letu starosti, pa po novem pravilniku, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, njegovi starši po dopolnjenem 18. letu, ne bodo več imeli vpogleda v šolsko dokumentacijo. Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki opravičila pisali sami.
Takšna ureditev preprečuje šolam izvajanje vzgojnih ukrepov brez dovoljenja polnoletnega dijaka. Po novi ureditvi lahko polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti.
Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj, razen če dijak tako želi. Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.
V lanskem letu je bilo v Sloveniji po podatkih SURS 312.000 mladih med 15 in 29 letom starosti. To predstavlja 15 % celotne populacije. 7 % jih je bilo poročenih 4,9 % pa jih je živelo v zunajzakonski skupnosti.
Mladi se v Sloveniji od staršev odselijo pri 28,2 letih, kar je dve leti pozneje, kot povprečje EU. Pri starših najdlje živijo Maltežani (31,8 let), Hrvati (31,2) in Slovaki (31), prvi pa dom zapustijo Švedi (20,7), Danci (21) in Finci (21,9).
79,3 % mladih Slovencev živi v skupnem gospodinjstvu s starši. Evropsko povprečje je 65,7 %. Na vrhu lestvice so se ponovno znašli Hrvati, Slovaki in Maltežani z več kot 80 % mladimi, ki še živijo pri starših, na repu pa Skandinavci, kjer s starši živi manj kot 40% mladih.
Polovica mladih je delovno aktivnih
Delovna aktivnost med mladimi je pri moških večja (55,1 %) kot pri ženskah (46,1 %). Prav tako moški povprečno zaslužijo nekoliko več kot ženske. Povprečna mesečna plača mladih v Sloveniji je bila 1.100 € bruto, kar je 600 € manj od slovenskega povprečja.
48,6 % delovno aktivnih mladih je zaposlenih za nedoločen čas, 27,1 % jih je zaposlenih za določen čas, ostali (24,3 %) pa opravljajo druge oblike dela: med njimi je največ takih, ki so delo opravljali preko študentskih servisov. 8.000 mladih je samozaposlenih, od tega je 20% takih, ki opravljajo delo večinoma samo za eno stranko.
Tveganje za revščino med slovensko mladino pa je 12,3 %, kar je pod evropskim povprečjem (21,6 %).
S selitvijo od doma je povezano tudi tveganje za revščino. Na Danskem je tveganje za revščino med mladimi 29,3 %, na Švedskem pa 25,1 %. Najvišje tveganje za revščino je v Romuniji 31,1 %, najnižje pa na Češkem 10 %.
Mladi so zadovoljni, drugi najpogostejši vzrok smrti je samomor
Zadovoljstvo s svojim življenjem so mladi ocenili z oceno 7,9 od 10. Pri tem so ženske bolj zadovoljne od moških, zadovoljstvo pa se je v zadnjih letih povečalo za 0,3 ocene. Prav tako si lahko mladi privoščijo različne dobrine: 96 % mladih se enkrat mesečno druži ob pijači, kosilu, večerji; 69 % mladih pa se redno udeležuje aktivnosti, ki so plačljive (koncerti, rekreacija, druge prireditve).
V letu 2016 je umrlo 145 mladih, od tega 111 moških in 34 žensk. Največ jih je umrlo v nezgodah, drugi najpogostejši razlog pa je samomor.
Vpogled v redovalnico po 18. letu staršem onemogočen, dostop do hladilnika pa otroku prost do 28. leta
Medtem, ko se povprečen Slovence od doma odseli šele po 28. letu starosti, pa po novem pravilniku, ki so ga pripravili na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, njegovi starši po dopolnjenem 18. letu, ne bodo več imeli vpogleda v šolsko dokumentacijo. Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki opravičila pisali sami.
Takšna ureditev preprečuje šolam izvajanje vzgojnih ukrepov brez dovoljenja polnoletnega dijaka. Po novi ureditvi lahko polnoletni dijaki sami opravičujejo svojo odsotnost od vseh šolskih obveznosti.
Starši polnoletnega dijaka tudi ne sodelujejo v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne vroča različnih pisanj, razen če dijak tako želi. Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola.
Ministrstvo za šolstvo sporoča mladim, da se mora večina, ki spoštuje pravila, prilagodit manjšini, ki jih ne: "v srednji šoli pedagogi od dijakov, ki se neprimerno obnašajo in motijo pouk, ne bodo več smeli zahtevati, naj zapustijo razred." https://t.co/mBCl1HmxF3
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 8, 2018
Zadnje objave
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Bruselj Sloveniji izdal šest opominov
16. 7. 2026 ob 7:00
Veliko Britanijo naj bi prevzel Andy Burnham
16. 7. 2026 ob 6:00
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
Združeni narodi so račun za holokavst izstavili Palestincem
16. 7. 2026 ob 14:45
Zadeva Fajon
16. 7. 2026 ob 10:30
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
AlojzZ
"Še vedno pa so starši svojega otroka dolžni preživljati do 26. leta, če se ta redno šola."
Je tista beseda "redno" pravilna? Ali velja samo šola?
AlojzZ
Predlagam referendum; vprašanje tako za iztočnico: "Ali naj se staršem omogoči popolen pogled v otrokovo obnašanje v šoli?"
Teodor
Določi naj se nova definicija polnoletnosti. Polnoletnost naj se osebi podeli, ko zaključi šolanje. Nekje med 15 in 26 letom. Takrat naj oseba dobi volivno pravico, prav tako se takrat prenehajo pravice in dolžnosti staršev.
saramatej
Na žalost se nekateri celo življenje obnašajo kot nepolnoletni... Kje boš torej potegnil črto?
Kajtimara
Mladi pri 31? Ma kaj se greste? To so
že/bi mogla biti/ zrela leta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.