Mladi zdravniki: Naj se takoj pokaže, kakšne so posledice škodljive vlade

Na Odboru DZ za zdravstvo so na nujni seji ponovno ocenili, da je predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) ustrezen za nadaljnjo obravnavo. 'Za' je glasovalo vseh deset poslancev, ki so bili prisotni. Državni svetnik Marko Zidanšek je znova opozoril, da predlagana novela ne bo vodila do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev ter da bodo omejitve močno vplivale na delovanje javnega zdravstvenega sistema.

Po tem, ko so poslanci v Državnem zboru 2. aprila sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), je Državni svet teden dni kasneje nanjo izglasoval veto. To pomeni, da mora Državni zbor o noveli zakona odločati še enkrat - pri ponovnem odločanju je zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov. Prvopodpisani pod pobudo za sprejem odložilnega veta na ZZDej Marko Zidanšek je takrat pojasnil, da je obsežne pripombe glede neskladja posameznih predloženih rešitev z Ustavo Republike Slovenije podala tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Poleg tega po njegovih besedah novela ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst in izboljšali dostop do zdravstvenih storitev. Opozoril je še, da novela zakona posega v ustavne pravice in svoboščine, kot so prepoved diskriminacije in enakost pred zakonom, pravica do zasebne lastnine, svoboda dela ter svobodna gospodarska pobuda, poleg tega pa lokalnim skupnostim odvzema pristojnosti za določitev javne mreže na primarni ravni, ki jo bodo nato primorane zagotavljati brez kakršnegakoli vpliva na njeno vsebino.

»Še preden je novela ZZDej po vetu Državnega sveta ponovno obravnavana, se javni zdravstveni zavodi že zavedajo, da bodo težave. Zdravnikov v podjemne pogodbe ne moreš prisiliti - še posebej, če so pogoji nesprejemljivo slabi,« so zapisali v Fidesu. Ob vložitvi veta so v sindikatu komentirali, da veto pomeni zadnjo priložnost za politiko - da se ustavi in premisli, preden potrdi zakon, ki med zdravniško stroko, delom vlade in številnimi deležniki v zdravstvu že dolgo časa velja za škodljivega. Spomnimo, pomisleke sta izrazila tudi zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in finančni minister Klemen Boštjančič. Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so 3. aprila sporočili, da bodo pričeli aktivnosti za vložitev zahteve za oceno ustavnosti novele. Mladi zdravniki pa so zahtevali, naj začnejo določila novele veljati takoj, brez prehodnega obdobja. »Naj se takoj pokaže, kakšne so posledice škodljive vlade na zdravstveno oskrbo, ne pa, da se prelaga to za državljane pomembno spoznanje na čas po volitvah 2026,« so bili jasni.

V Delu so v začetku aprila objavili anketo, ki jo je opravila Mediana - dve tretjini od 723 vprašanih je odgovorilo, da je prav, da koncesionarji ne morejo razpolagati z dobičkom iz javnih sredstev. Po navedbah Dela se s to rešitvijo strinja kar 97 odstotkov volivcev Levice, 85  odstotkov volivcev stranke SD, 78 volivcev Svobode - in tudi 54 odstotkov volivcev stranke SDS. »Kaj pa, če bodo zaradi tega koncesionarji začeli vračati koncesije? In ali bodo tudi tisti, ki gradijo avtoceste ali vrtajo tunele, morali poslovati brez dobička? Ni dobička, ni davka. Nasvidenje, inteligenca,« je komentiral nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič. V anketi je 52 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bodo zdravniki - raje kot za delo v javnih zavodih - odločili za delo v zasebnem sektorju. 46 odstotkov vprašanih je menilo, da se bo dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšala.

Na odboru sprejeli mnenje, da je predlog novele zakona ustrezen za nadaljnjo obravnavo

Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za zdravje Denisa Kordeža je novelacija veljavnega zakona nujna, primeri razgradnje zdravstvenega sistema zaradi prehajanja zdravstvenega kadra iz javnega v zasebni del po njegovih besedah izhajajo iz veljavnega zakona. Po njegovih besedah je prejete pripombe predlagatelj amandmajev preučil in utemeljene pomisleke prek amandmajev tudi odpravil. »Sprejeti zakon v posameznih segmentih res posega v nekatere ustavno zavarovanje dobrine, vendar vlada ocenjuje, da vsi sprejeti ukrepi prestanejo t.i. strogi test sorazmernosti, saj z vidika ustavnosti zasledujejo stvarno upravičen cilj,« je prebral državni sekretar.  Navedel je, da vlada meni, da predlog zakona na več mestih pomembno izboljšuje delovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti in s tem ključno prispeva k zagotavljanju večje dostopnosti, kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvenih storitev, kar bo pozitivno vplivalo na zdravje in dobrobit vseh prebivalcev Slovenije. Vlada Državnemu zboru zato predlaga, da predlog novele zakona ob ponovnem odločanju podpre.

Dušan Stojanovič (GS) je dejal, da ne gre le za tehnični razmislek o primernosti tega zakona, gre za vrednotno odločanje o tem, kam želimo peljati slovensko zdravstvo. Dejal je, da zavrnitev veta pomeni, da kot zakonodajna veja oblasti prevzemajo odgovornost za usmeritve, ki jih potrebujemo za krepitev javnega zdravstva, za pregledno uporabo javnih zdravstvenih sredstev in tudi za ureditev razmerij na področju, kjer je predolgo vladala siva cona in precejšen nered. Povedal je, da gre za zakon, ki je namenjen pacientom, da bodo deležni bolj kakovostne obravnave. Dodal je še, da so vložili številne amandmaje, prisluhnili stroki in civilni družbi ter sindikatom. Poslanka SD Bojana Muršič je dejala, da govorijo o zakonu, ki »si je drznil poseči v srž problema« in ki bo naredil red, kjer že vrsto let vladal kaos. Gre za sistemsko reformo in spremembe bodo čutili vsi. Po njenem mnenju ta zakon postavlja pogoje, da zdravstvo preživi. »Uničevanje zdravstva se dogaja danes, ko zdravniki prehajajo iz javnega v zasebni sektor, pacienti čakajo mesece in mesece, leta in leta, ko se bolnišnice borijo za vsakega specialista, medtem ko pa se sistem prazni skozi stranska vrata,« je poudarila in dodala, da zakon ni napisan proti zdravnikom. Za sprejem mnenja - torej, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo - je bilo potrebnih devet glasov, za je glasovalo vseh deset prisotnih poslancev.