Ustavni sodniki v senci ideologije

Privzeta profilna slika
dr. Anton Olaj
Foto: Shutterstock

Decembra 2015 je referendum o zakonski zvezi močno razdelil slovensko družbo. Jasna Murgel, takratna poslanka, je v razočaranju nad izidom na Facebooku zapisala stavek, ki odmeva še danes: »Eno leto hitro mine. Vmes menjamo ustavne sodnike.« Izjavo je bilo mogoče razumeti kot namig, da bo politika poskrbela za imenovanje kandidatov za ustavne sodnike, ki so ideološko bližji njej in njenim političnim somišljenikom.

Formalni postopek imenovanja načeloma zagotavlja strokovnost in neodvisnost, vendar zagotavljanje svetovnonazorske uravnoteženosti ustavnega sodišča ostaja nerešena uganka. Zakonodaja tega vprašanja izrecno ne ureja, kar politika spretno izkorišča. Deset let kasneje se Slovenija tako še naprej sooča z osrednjim vprašanjem: kdo bo varoval ustavo in kako zagotoviti resnično nepristranskost ustavnega sodišča?

Leva ideološka naravnanost

Ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov, ki opravljajo enkraten devetletni mandat. V času mandata trenutne predsednice republike in predlagateljice Nataše Pirc Musar se bo zamenjalo kar šest sodnikov.

Preberite tudi nadaljevanje.

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Kupi
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Naroči se
Naročnina že od:
14,58 €
na mesec
Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

ustavni sodniki
Kako je (tudi) Ustavno sodišče RS čistilo »janšiste« na RTV Slovenija
  • 22. 04. 2025
Psihoterapevti spodbujajo poslance, predlogu zakona nasprotujejo še pedagogi
  • 22. 05. 2025
Klub slovenskih podjetnikov: Robert Golob nas pelje v recesijo
  • 22. 05. 2025