Ustavno dopustno eksperimentiranje z družino

Več kot dve desetletji po tem, ko so volivke in volivci na naknadnem zakonodajnem referendumu z veliko večino zavrnili zakonodajo, ki bi samskim ženskam dovoljevala umetno oploditev, je voljo ljudstva najprej lansko jesen povozilo ustavno sodišče, pred nekaj dnevi pa še koalicija vlade Roberta Goloba. Do postopkov umetne oploditve bodo tako od zdaj upravičene tudi samske ženske in ženske v istospolnih zvezah. Del stroke opozarja, da bi takšna ureditev lahko imela posledice neslutenih razsežnosti.

Zakonodaja, ki bi samskim ženskam dopuščala postopek umetne oploditve, ima pri nas že dolgo zgodovino. Državni zbor jo je prvič sprejel aprila 2001, v času vlade Janeza Drnovška. Na zahtevo tedanje opozicije je dva meseca pozneje potekal zakonodajni referendum, na katerem je skoraj tri četrtine volivk in volivcev (73,3 odstotka) zakon zavrnilo.

Leta 2013 sta vlogo za ustavno presojo neuspešno vložili posameznica z diagnosticirano neplodnostjo in skupina poslancev leve sredine. Konec leta 2014 je podobno poskusila tudi skupina 61 poslancev SD, SMC, tedanjega Zavezništva Alenke Bratušek, tedanje Združene levice in DeSUS, a so ustavni sodniki zadevo zavrgli.

Toda očitno so tudi ustavne določbe upogljivega značaja. Skoraj dve desetletji po referendumu se je oktobra 2020 na ustavno sodišče obrnila še skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo poslancev Levice Matejem T. Vatovcem, pozneje je to storil še zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, češ da je zakonodaja diskriminatorna do neplodnih (samskih, razvezanih, ovdovelih) žensk, ki niso v (zunaj)zakonski skupnosti, in da je manj ugodna obravnava, ki so je deležne zgolj zaradi svoje osebne okoliščine, neutemeljena in neupravičena.

Proti le Šorli

Ustavno sodišče je odločitev o neustavnosti ureditve, po kateri samske ženske in ženske v istospolnih skupnostih niso upravičene do umetne oploditve, sprejelo oktobra lani. O odločbi je glasovalo šest od devetih ustavnih sodnikov, in sicer Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs. Klemen Jaklič in Rok Svetlič nista glasovala, Neža Kogovšek Šalomon pa je bila iz glasovanja izločena. Proti je glasoval le Šorli.

V odločbi je sodišče med drugim navedlo, da so istospolne družine »po svojih bistvenih značilnostih in z vidika varstva otrokove koristi primerljive s heterospolnimi« in da so enostarševske družine »primerljive z dvostarševskimi družinami«.

Šorli je glasovanju proti dodal tudi delno odklonilno ločeno mnenje. Ne gre le za pravico žensk do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ter pravico do upoštevanja zasebnega in družinskega življenja, »ampak tudi (predvsem) za vprašanje največje koristi otroka,« je navedel sodnik.

Kaj pa koristi otrok? Ali je kdo pomislil nanje? Kateri so še drugi pomisleki uvedbe možnosti umetnega oplojevanja samskih žensk? Preberite v nadaljevanju.