Na mednarodni konferenci poudarili potrebo po skrbi za narodove korenine
Brez domovinske vzgoje ne more biti narodne zavesti, brez te pa narod ne more preživeti, sploh ne v kritičnih časih, je na že sedmi mednarodni konferenci Vzgoja za ljubezen do domovine in države dejal predsednik združenja VSO Lojze Peterle. Strinja se s tistimi, ki menijo, da so narodove korenine danes ogrožene, tudi ostali govorniki pa so poudarili potrebo po skrbi zanje v viharnih časih.
V Ljubljani ni našel menija v slovenščini
Konferenca v organizaciji Društva katoliških pedagogov Slovenije letos nosi naslov Korenine narodovega drevesa. Že takšen naslov pa po besedah Peterleta marsikoga moti. In če smo se Slovenci nekdaj borili, da preživimo »na robu«, je danes problem slovenske zavesti kar v centru Slovenije, je opozoril. Kot je ponazoril, se je njegov znanec, koroški Slovenec nedavno odpravil v Ljubljano, da bi tam občutil slovensko ozračje, vendar pa v gostilni v središču prestolnice ni našel menija v slovenščini.
V luči nedeljskega državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, se je Peterle dotaknil tudi slovenskega vojaka kot posebnega vidika narodovega drevesa. Kot je poudaril, tudi za Maistrove vojake velja, da so delali pravo stvar in so bili slovenska vojska. Ko gre za slovensko Teritorialno obrambo, pa je bila njena prva različica, ki je nastala pred več kot 50 leti, ob napadu Sovjetske zveze na Češkoslovaško, zavezana Beogradu. Resnično slovenska Teritorialna obramba pa je nastala v času priprav na osamosvojitev, ko je prvič zadišalo po Slovenski vojski, je pojasnil.
Srčika našega naroda
Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je posebej pozdravil tudi udeležence iz tujine in izpostavil, da ljubezen do domovine povezuje ljudi, ne glede na geografske meje. Le globoke in zdrave korenine po njegovih besedah omogočajo tudi zdravo rast. Naša naloga pa je vrednote, ki to rast omogočajo, z zgledom posredovati mladim.
Zbrane so pozdravili tudi predstavniki lokalnih oblasti in institucij. Kamniški župan Matej Slapar je sodelujočim dejal, da so »srčika našega naroda«, zaradi katere smo lahko upravičeno optimistični o vrhunski vzgoji za naše mlade.
Za premagovanje polarizacije
Monika Glücks Donko, ravnateljica Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik, pa je med drugim izpostavila, da je prav šola prostor, v katerem se prebuja in krepi ljubezen do domovine. Moč in rast našega skupnega narodnega drevesa v veliki meri zavisi od vzgoje naših otrok oziroma prihodnjih rodov, je dejala. Le tisti, ki spoštuje sebe in svojo domovino, lahko po njenih besedah iskreno razume in spoštuje tudi druge narode.
Da bi bile korenine narodovega drevesa karseda močne, si prizadevajo tudi v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Njena direktorica Breda Podbrežnik Vukmir je med drugim opomnila, da so v knjižnici začutili val ogorčenja ob njenem poimenovanju po pesniku Francetu Balantiču, kljub temu, da gre za vrhunskega literata, je pojasnila in pozvala k premagovanju polarizacije.
Oko in uho za slovenščino
Zgodovinskih okoliščin, v katerih se je razvijal slovenski jezik, in tudi aktualnih razmer, v katerem se je znašel, pa se je v prvem od osrednjih panelov dotaknila tudi filozofinja in komparativistka, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc.
Ocenila je, da slovenščina v zavesti slovenskih ljudi »ni več vrednota«. Ne le, ko gre za brezbrižno uporabo tujih izrazov in v javnem prostoru, pač pa se celo na strokovni oziroma univerzitetni ravni pojavljajo težnje po uporabi tujega jezika oziroma angleščine v izobraževalnem procesu.
Vprašajmo se, »ali še čutimo iskrico«, da se upremo diskreditaciji slovenščine v javnosti, je pozvala dr. Ignacija Fridl Jarc. Napovedala je tudi poseben projekt Slovenske matice z imenom Oko in uho za slovenščine. V okviru projekta bodo prihodnje leto pozvali osnovne in srednje šole, naj si učenci in dijaki zapisujejo tujke v njihovem okolju. Zbrano bodo nato predali inšpekcijo na ministrstvu za kulturo.
Dr. Borut Holcman, profesor zgodovine prava in diplomirani teolog, pa je v svojem predavanju med drugim izpostavil vrednoto izobraževanja, ki je v mednarodnih dokumentih pogosto zanemarjena. Obenem je navzoče učiteljice in učitelje pozval, naj v predavalnicah s svojim zgledom brišejo meje, ki jih drugi rišejo med nami.
Ddr. Igor Grdina je sklenil prvi sklop današnje mednarodne konference. Spregovoril je o domovini in državi med izhodiščem in orientacijo.
V popoldanskem delu sledijo predstavitve prispevkov učiteljev, v katerih bodo prikazali svoj trud za vzgojo otrok in mladih za ljubezen do domovine Slovenije. Predstavitve bodo potekale v osmih vzporednih skupinah. Konferenca poteka v živo in preko spleta, zaključila se bo ob 17.00.
2 komentarja
Andrej Muren
Odsotnost domovinske vzgoje je huda rana našega šolstva. Če se spomnim svojih prvih let v šoli, pred mnogimi leti sicer, je bil naš pouk ena sama partizanščina. Kot da smo še sredi vojne. Res so silovito pretiravali, a učencem je tedanji režim vcepil svoje "vrednote". Z njihovimi posledicami se otepamo še danes. Vendar so nam privzgojili občutek pripadnosti tedanji državi, Jugoslaviji.
Danes učenci v šoli, celo srednji, komaj kaj slišijo o osamosvojitvi in demokratizaciji po letu 1990. Pač pa so vedno dokaj dobro poučeni o partizanstvu, bolj mitih kot zgodovinski resnici. Potem seveda ni čudno, da naša mladina nima občutka za narodno pripadnost in ne spoštuje domače kulture in materinega jezika.
Iz take mladine zrastejo tudi politiki, ki nimajo občutka za lastno državo, se razburjajo nad dogajanji v daljni Gazi, ne moti pa jih cigansko nasilje sredi Slovenije.
Zato so takšni posveti, kot je bil tu omenjeni zlata vredni, izpostavljajo probleme in nakazujejo tudi rešitve. Seveda lahko rešitve udejani samo politična oblast, ki pa mora biti narodna, ne lastnemu narodu sovražna, kot je današnji levi golobji režim.
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Bogdaj - dober dan - nam vsem.
Take
obravnave ... so seveda - dobrodošle.
Izpostavil bi samo
POPOLNI IZBRIS IZVORNO
SLOVENSKIH KATOLIŠKIH MEDIJEV. DELNO TUDI OSTALE
SOVENSKE KATOLIŠKE PUBLICISTIKE
... s strani žal slo STALIBITOV... leta 1945.
Mar ne ?
Glasil ... Slovenec, Domoljub ... tidi Slovenski narod, ki so kvalitetno redno izhajala desetletja...
- kar naenkrat - leta 1945 - NI BILO - VEČ.
Mar ne ?
L.r. Janez KK, LJ, ex od 1978-2015 splošni knjižničar v LJ.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.